Govorili smo o skupnosti Cenacolo, v kateri je več let živel Matija Mohar. Temelji zdravljenja so delo, molitev in pristni odnosi v skupnosti. Tokrat nas je zanimalo, zakaj se je odločil, da vstopi v skupnost in vztraja, čeprav je bilo na trenutke zanj zelo težko.
Govorili smo o skupnosti Cenacolo, v kateri je več let živel Matija Mohar. Temelji zdravljenja so delo, molitev in pristni odnosi v skupnosti. Tokrat nas je zanimalo, zakaj se je odločil, da vstopi v skupnost in vztraja, čeprav je bilo na trenutke zanj zelo težko.
Govorili smo o skupnosti Cenacolo, v kateri je več let živel Matija Mohar. Temelji zdravljenja so delo, molitev in pristni odnosi v skupnosti. Tokrat nas je zanimalo, zakaj se je odločil, da vstopi v skupnost in vztraja, čeprav je bilo na trenutke zanj zelo težko.
Življenje išče pot
V Tednu katoliškega šolstva so letos v središče postavili uporabo pametnih telefonov v šoli in v zasebnem življenju dijakov. Pasti so številne: zasvojenost, manj časa za druženje in učenje, manj gibanja in športa in posledično manj zdravja na duši in telesu. Svoj pogled je predstavil dijak Škofijske gimnazije Vipava Erik Maksimilijan Štemberger.
Življenje išče pot
V Tednu katoliškega šolstva so letos v središče postavili uporabo pametnih telefonov v šoli in v zasebnem življenju dijakov. Pasti so številne: zasvojenost, manj časa za druženje in učenje, manj gibanja in športa in posledično manj zdravja na duši in telesu. Svoj pogled je predstavil dijak Škofijske gimnazije Vipava Erik Maksimilijan Štemberger.
Življenje išče pot
V Tednu katoliškega šolstva smo Tilna in Juša, dijaka Škofijske klasične gimnazije, vprašali, kako bi preživela z začasnim odklopom od pametnih naprav in kako šola poskrbi za koristne načine prostega časa med odmori. Povedala sta tudi, kako bosta vzgajala otroke na tem področju.
Življenje išče pot
V Tednu katoliškega šolstva smo Tilna in Juša, dijaka Škofijske klasične gimnazije, vprašali, kako bi preživela z začasnim odklopom od pametnih naprav in kako šola poskrbi za koristne načine prostega časa med odmori. Povedala sta tudi, kako bosta vzgajala otroke na tem področju.
Življenje išče pot
Izr. prof. dr. Urh Grošelj je kot kot specialist pediater in predavatelj medicinske etike na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani pojasnil nekatere etične dileme v medicini in odločanje v paliativni oskrbi ter zdravljenju otrok z redkimi boleznimi.
Življenje išče pot
Izr. prof. dr. Urh Grošelj je kot kot specialist pediater in predavatelj medicinske etike na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani pojasnil nekatere etične dileme v medicini in odločanje v paliativni oskrbi ter zdravljenju otrok z redkimi boleznimi.
Življenje išče pot
Vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović je predstavila svoje izkušenj in podala koristne nasvete za žalovanje otrok.
Življenje išče pot
Vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović je predstavila svoje izkušenj in podala koristne nasvete za žalovanje otrok.
Življenje išče pot
Kdo je človek, ki umira in česa si želi? Na univerzi Sigmunda Freuda so 11. marca pripravili okroglo mizo z naslovom Žalovanje in paliativna oskrba. Ena od gostov je bila asist. mag. Mateja Lopuh, nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliative v Sloveniji, je nanizala uspehe in pomanjkljivosti na tem področju.
Življenje išče pot
Kdo je človek, ki umira in česa si želi? Na univerzi Sigmunda Freuda so 11. marca pripravili okroglo mizo z naslovom Žalovanje in paliativna oskrba. Ena od gostov je bila asist. mag. Mateja Lopuh, nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliative v Sloveniji, je nanizala uspehe in pomanjkljivosti na tem področju.
Življenje išče pot
Jože Novak je prejemnik občinskega priznanja za več kot 50 let zglednega dela v župniji Mokronog, še posebej za 35 let skrbi za urejenost vseh treh pokopališč. Kot prostovoljec je bil aktiven tudi v drugih lokalnih organizacijah v dobro vseh prebivalcev občine.
Življenje išče pot
Jože Novak je prejemnik občinskega priznanja za več kot 50 let zglednega dela v župniji Mokronog, še posebej za 35 let skrbi za urejenost vseh treh pokopališč. Kot prostovoljec je bil aktiven tudi v drugih lokalnih organizacijah v dobro vseh prebivalcev občine.
Življenje išče pot
V naši državi imamo izredno veliko število obcestnih panojev, s katerimi nas želijo podjetja prepričati, da potrebujemo prav njihov produkt. Zato so pri Agenciji za varnost prometa izvedli anketo med vozniki. Nekaj rezultatov je komentirala predstavnica sektorja za urejanje cest na direkciji za infrastrukturo Gordana Grahe, ki je poudarila, da je stališče sektorja, da cesta ni medij za oglaševanje.
Življenje išče pot
V naši državi imamo izredno veliko število obcestnih panojev, s katerimi nas želijo podjetja prepričati, da potrebujemo prav njihov produkt. Zato so pri Agenciji za varnost prometa izvedli anketo med vozniki. Nekaj rezultatov je komentirala predstavnica sektorja za urejanje cest na direkciji za infrastrukturo Gordana Grahe, ki je poudarila, da je stališče sektorja, da cesta ni medij za oglaševanje.
Življenje išče pot
Tokrat smo prisluhnili mladim iz župnije Grosuplje, ki so pred kratkim našli pot med sodobno tehnologijo in vero, saj so začeli s snemajem podkasta, ki so ga naslovili Med ovcami. Pia Trontelj, Ambrož Kastelic in Urban Šifrar želijo mladim in mladim po srcu približati njihove izkušnje verskega življenja. Vprašali smo jih, kako tudi sami skušajo povezati vero s sodobnim življenjem.
Življenje išče pot
Tokrat smo prisluhnili mladim iz župnije Grosuplje, ki so pred kratkim našli pot med sodobno tehnologijo in vero, saj so začeli s snemajem podkasta, ki so ga naslovili Med ovcami. Pia Trontelj, Ambrož Kastelic in Urban Šifrar želijo mladim in mladim po srcu približati njihove izkušnje verskega življenja. Vprašali smo jih, kako tudi sami skušajo povezati vero s sodobnim življenjem.
Spoznanje več, predsodek manj
Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.
Komentar tedna
Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. april 2025 ob 05-ih
Za življenje
Marko Juhant, specialni pedagog, avtor številnih zelo branih in odmevnih knjig ter predavanj je bil sogovornik zadnje marčevske oddaje. Ne videvamo ga več tako pogosto v medijih in na drugih javnih nastopih, saj je svojo redno poklicno pot sklenil, z vstopom v pokoj pa se bolj posvetil družini ter številnim hobijem, ki jih ima. Bogate izkušnje na področjih vzgoje in medsebojnega sobivanja podeli le vsake toliko. Seveda pa je njegovo znanje dostopno in vedno na voljo v številnih publikacijah ter ostalih medijskih objavah.
Doživetja narave
V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.
Radijski roman
Antioh je zagrozil Lidiji in k njej prišel iskat Klaro. Bo grožnje uresničil?
Moja generacija
Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.
Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si
Ob radijskem ognjišču
Berta Ambrož - Luči Ljubljane, Mireille Mathieu - Das Wunder aller Wunder ist die Liebe, Pat Boone - Friendly Persuasion, Alenka Pinterič - Lutke, Adamo - Affida Una Lacrima Al Vento, Beatles – Here comes the sun, Hazard – Ni cvetja brez trnja, Maurice Jarre - Laras Theme From Doctor Zhivago, Ray Conniff - Somewhere My Love, Tereza - Larina Pjesma, Marjana Deržaj - Larina pesem, Pepel in kri - Sonce pomladi ...
Via positiva
Dr. Miran Košuta je lani prejel mednarodno Pretnarjevo nagrado in častni naslov ambasador poezije, slovenske književnosti in jezika. Je eden ključnih stebrov v slovensko manjšinskem prostoru v Italiji, ki s svojim ustvarjalnim delom vzpostavlja dialog med dvema sosedskima kulturama. Izjemen prevod Poezij Franceta Prešerna je njegovo življenjsko delo, odlikuje ga svež, sodoben in ritmični jezik, obenem pa je uspel dosledno prenesti duh Prešernove poezije v italijanski jezik. Prevod je v oddaji tudi prebral.