Is podcast
Trinajstletna Klara Selevšek iz Cerkelj na Gorenjskem je v letošnjem poletju storila velik korak v svojem življenju. Odprla je vrata Doma starejših Taber in postala mlada prostovoljka. Tam se je počutila tako zelo dobro, da je s starejšimi in zaposlenimi preživela skoraj celo poletje. Zadovoljni so bili vsi: tako ona kot njeni starši in oskrbovalci Doma Taber.
Trinajstletna Klara Selevšek iz Cerkelj na Gorenjskem je v letošnjem poletju storila velik korak v svojem življenju. Odprla je vrata Doma starejših Taber in postala mlada prostovoljka. Tam se je počutila tako zelo dobro, da je s starejšimi in zaposlenimi preživela skoraj celo poletje. Zadovoljni so bili vsi: tako ona kot njeni starši in oskrbovalci Doma Taber.
Trinajstletna Klara Selevšek iz Cerkelj na Gorenjskem je v letošnjem poletju storila velik korak v svojem življenju. Odprla je vrata Doma starejših Taber in postala mlada prostovoljka. Tam se je počutila tako zelo dobro, da je s starejšimi in zaposlenimi preživela skoraj celo poletje. Zadovoljni so bili vsi: tako ona kot njeni starši in oskrbovalci Doma Taber.
6. oktobra smo obeležili Evropski dan družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev. To so tisti, ki vsak kdaj poskrbijo za nekoga, ki potrebuje pomoč. So precej nevidna vojska, saj jih je veliko, ki tiho skrbijo in omogočajo, da gre življenje dostojno naprej. Več o pomenu in usposabljanjih družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev smo se pogovarjali z Ajdo Cvelbar, dipl. m. s., mag. soc. geront. ki prihaja iz Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje .
6. oktobra smo obeležili Evropski dan družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev. To so tisti, ki vsak kdaj poskrbijo za nekoga, ki potrebuje pomoč. So precej nevidna vojska, saj jih je veliko, ki tiho skrbijo in omogočajo, da gre življenje dostojno naprej. Več o pomenu in usposabljanjih družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev smo se pogovarjali z Ajdo Cvelbar, dipl. m. s., mag. soc. geront. ki prihaja iz Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje .
Razkrivamo zgodbe žensk, ki so doživele bolečino ločitve in našle oporo v skupnosti SRCE, ki že vrsto let sprejema medse osebe, ki iščejo pomoč v procesu ozdravitve in preoblikovanja življenja, ko se ti svet podre in je treba nadaljevati drugače. Natalie Kardum je povedala, kako od ločitve dalje zdravi sebe in spreminja svoje življenje.
Razkrivamo zgodbe žensk, ki so doživele bolečino ločitve in našle oporo v skupnosti SRCE, ki že vrsto let sprejema medse osebe, ki iščejo pomoč v procesu ozdravitve in preoblikovanja življenja, ko se ti svet podre in je treba nadaljevati drugače. Natalie Kardum je povedala, kako od ločitve dalje zdravi sebe in spreminja svoje življenje.
Ločeni so bili pogosto v Cerkvi odrinjeni na rob, saj jim nismo znali prisluhniti in sprejeti njihovega trpljenja. To vrzel je na Slovenskem zapolnila Skupnost Srce, ki jo je kmalu po odhodu moža spoznala tudi Marija Cigoj z Ljubljane. Z nami je delila utrinke iz svoje preizkušane življenjske zgodbe.
Ločeni so bili pogosto v Cerkvi odrinjeni na rob, saj jim nismo znali prisluhniti in sprejeti njihovega trpljenja. To vrzel je na Slovenskem zapolnila Skupnost Srce, ki jo je kmalu po odhodu moža spoznala tudi Marija Cigoj z Ljubljane. Z nami je delila utrinke iz svoje preizkušane življenjske zgodbe.
Pred sobotnim 8. vseslovenskim srečanjem ločenih v Cerkvi je svojo težko in bolečo svojo pot ločitve, časa po njej in večletnega celostnega okrevanja posredovala Irena Frankovič. Podporo je med drugim našla pri zdravnikih, Društvu sv. Jakoba in skupnosti ločenih v Cerkvi SRCE.
Pred sobotnim 8. vseslovenskim srečanjem ločenih v Cerkvi je svojo težko in bolečo svojo pot ločitve, časa po njej in večletnega celostnega okrevanja posredovala Irena Frankovič. Podporo je med drugim našla pri zdravnikih, Društvu sv. Jakoba in skupnosti ločenih v Cerkvi SRCE.
Vsi smo se že ali pa se še bomo soočili z izgubo ljubljene osebe. Velikokrat pa smo ljudje v stiski, ko nekdo od bližnjih doživi izgubo in ne vemo kako se na to odzvati. Predsednico Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban je spregovorila o tem kako biti sočutna opora žalujočim.
Vsi smo se že ali pa se še bomo soočili z izgubo ljubljene osebe. Velikokrat pa smo ljudje v stiski, ko nekdo od bližnjih doživi izgubo in ne vemo kako se na to odzvati. Predsednico Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban je spregovorila o tem kako biti sočutna opora žalujočim.
Obeležili smo 1.10. Mednarodni dan starejših. Spominja nas, da je spoštovanje starejših, ter njihovo vključevanje v družbo, velikega pomena zanje in za celotno družbo, saj medgeneracijsko povezovanje prinaša dobro za vsakogar. V Cankarjevem domu pa so pripravili že 23. Festival za tretje življenjsko obdobje pod naslovom Vsi smo ena generacija. V teh letih je postal največja prireditev za starejše v Evropi. O nujnosti medgeneracijske solidarnosti in skrbi za nemočne je spregovoril dr. Jože Ramovš.
Obeležili smo 1.10. Mednarodni dan starejših. Spominja nas, da je spoštovanje starejših, ter njihovo vključevanje v družbo, velikega pomena zanje in za celotno družbo, saj medgeneracijsko povezovanje prinaša dobro za vsakogar. V Cankarjevem domu pa so pripravili že 23. Festival za tretje življenjsko obdobje pod naslovom Vsi smo ena generacija. V teh letih je postal največja prireditev za starejše v Evropi. O nujnosti medgeneracijske solidarnosti in skrbi za nemočne je spregovoril dr. Jože Ramovš.
Začenja se novo akademsko leto, ki se pozna seveda tudi v bogoslovem semenišču v Ljubljani, ki ima od od letošnjega avgusta novega rektorja. To je postal Martin Zlobko. V pogovoru je pojasnil razloge za nekatere spremembe. Ena od njih je ta, da bogoslovci 4. letnika celotno šolsko leto preživijo na župniji. Povedal bo tudi, zakaj ne vzgajajo gospodov temveč pastirje, ki skrbijo za druge, in zakaj je tako pomembno poglobiti identiteto duhovnika.
Začenja se novo akademsko leto, ki se pozna seveda tudi v bogoslovem semenišču v Ljubljani, ki ima od od letošnjega avgusta novega rektorja. To je postal Martin Zlobko. V pogovoru je pojasnil razloge za nekatere spremembe. Ena od njih je ta, da bogoslovci 4. letnika celotno šolsko leto preživijo na župniji. Povedal bo tudi, zakaj ne vzgajajo gospodov temveč pastirje, ki skrbijo za druge, in zakaj je tako pomembno poglobiti identiteto duhovnika.
Na Stični mladih nas je nagovoril tudi župnik v Šentjurju Mitja Markovič. V oddaji Za življenje je razmišljal ob pregovoru Drevo, ki ima močne korenine, se viharju smeji. Prisluhnite, kakšen je njegov pogled na mlade danes in kakšen pomen pripisuje druženju, kot ga doživljajo vsako leto v Stični.
Na Stični mladih nas je nagovoril tudi župnik v Šentjurju Mitja Markovič. V oddaji Za življenje je razmišljal ob pregovoru Drevo, ki ima močne korenine, se viharju smeji. Prisluhnite, kakšen je njegov pogled na mlade danes in kakšen pomen pripisuje druženju, kot ga doživljajo vsako leto v Stični.
Življenje pred nas postavlja številne izzive in ovire. Marsičesa ne razumemo. Iščemo, a ne najdemo odgovorov na vprašanja in potrebe nas in naših bližnjih. Kam naj se obrnem in koga naj pokličem? Včasih je potrebno slišati samo droben namig in že se nam pokaže naslednji korak. In ta rubrika želi biti prav to - kažipot življenja. Naši sogovorniki so različni, teme pa življenjske: od vzgoje do modrosti staranja, od skrbi za zdravje do lajšanja bolezni, od kupovanja primernih daril do pospravljanja stanovanja. Saj smo vendarle skupaj na poti in si lahko pomagamo med seboj. Četudi le po radijskih valovih.
Govorili smo o moči in pomenu molitve. Katekizem pravi, da je »molitev povzdigovanje duha k Bogu.« Kako moliti in koliko? Ali lahko s svojo molitvijo prepričamo Boga, da izpolni naše želje? Jezus je namreč rekel: Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. V mesecu rožnega venca in misijonov sta bila z nami župnik v Preski Jure Koželj in misijonar Tone Kerin, ki se je z Madagaskarja letos preselil v Slovenijo in prevzel župnijo Brusnice. Pridružite se nam – ob 20. uri v živo!
In časa zmanjka. Preobremenitve, ki postanejo stalnica, pritiskajo ob zid in načenjajo zdravje. Stres neizprosno terja svoje in vsak normalen mlad in izobražen človek se ozre okrog sebe in vpraša: »Kaj je meni tega treba?« »Zakaj moji vrstniki lahko hodijo 8 ur v službo, imajo čas zase, za družino, čas za prijatelje in prosti čas in dopust in ...«
Energetika v Sloveniji in po svetu je pred velikimi izzivi, ki jih prinaša uresničevanje zavez zelenega prehoda, pa tudi geopolitični vplivi. O prihodnosti slovenskega energetskega sistema in aktualnem dogajanju na tem področju smo govorili z dvema gostoma: Urošem Podobnikom, poslovnim direktorjem Holdinga Slovenskih elektrarn, ki v Sloveniji velja za največjega proizvajalca in trgovca z električno energijo, ter profesorjem na Fakulteti za elektrotehniko in direktorjem Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani dr. Andrejem Gúbino.
Z Alenko Rebula, priljubljeno psihologinjo, predavateljico, pesnico in avtorico več knjig. Številne so izšle v soavtorstvu z Josipo Prebeg. Ob Tednu otroka smo govorili o pomenu otroštva. Vsak otrok je nepopisan list, to spomni in nalaga odgovornost slehernemu odraslemu, da s svojimi dejanji, odzivi, spodbudami, zgledi, morebitnimi zmotami in nepravilnim razumevanjem otroka in njegovega doživljanja, puščamo svoje odtise in z njimi sooblikujemo otroka.
Prebrali smo nekaj odlomkov izknjige »Najti notranji mir«, Anselma Grüna. Izšla je pri ZaložbiOgnjišče, za tokrat pa smo izbrali misli iz Uvoda, ter iz petega inenajstega poglavja z naslovoma: »Sam prevzemi odgovornost inspodbujaj življenjske možnosti drugih« in »Sooči se s svojimistrahovi, ne zatajuj jih – spremeni jih v življenjsko moč.«
Z novim akademskim letom bodo tudi letos v okviru Jezuitskega kolegija potekale Večerne akademije. V oddaji smo povedali komu so namenjene in kakšne izkušnje iz preteklih let imajo organizatorji. Prva akademija letos bo že v torek, 15. oktobra, ob 20h. Ob naslovu Korenine in sadovi totalitarizma bo predaval mag. Jurij Pavel Emeršič.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
6. oktobra smo obeležili Evropski dan družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev. To so tisti, ki vsak kdaj poskrbijo za nekoga, ki potrebuje pomoč. So precej nevidna vojska, saj jih je veliko, ki tiho skrbijo in omogočajo, da gre življenje dostojno naprej. Več o pomenu in usposabljanjih družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev smo se pogovarjali z Ajdo Cvelbar, dipl. m. s., mag. soc. geront. ki prihaja iz Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje .
Pehtranova potica, kutinova marmelada, njoki iz ostankov krompirja, shranjevanje kostanja ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino. (link: http://oddaje.ognjisce.si/kuhajmo/)