Avtor obravnava domnevno obremenjujoč osnutek ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v zadevi Bobnar, ki naj bi dokazoval kršitev integritete predsednika vlade Roberta Goloba. Čeprav Golob javno trdi, da z vsebino ni seznanjen, je osnutek skupaj z odvetnikom Stojanom Zdolškom prejel že konec julija in nanj tudi odgovoril. KPK naj bi ugotovila, da je Golob politično pritiskal na Policijo, kar sta v preiskovalni komisiji podrobno opisala nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji direktor Policije Boštjan Lindav.
Golob in Zdolšek si prizadevata preprečiti objavo ugotovitev, pri čemer Zdolšek napoveduje tožbe, če bo KPK osnutek objavila. V preteklosti je Golob obljubil odstop v primeru ugotovljene kršitve, a je kasneje stališče spremenil. Objava končnega poročila bi lahko imela pomembne politične posledice, saj bi kompromitirala premierja in vplivala na stabilnost koalicije.
komentar politika družba KPK pritisk na policijo Robert Golob
Avtor obravnava domnevno obremenjujoč osnutek ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v zadevi Bobnar, ki naj bi dokazoval kršitev integritete predsednika vlade Roberta Goloba. Čeprav Golob javno trdi, da z vsebino ni seznanjen, je osnutek skupaj z odvetnikom Stojanom Zdolškom prejel že konec julija in nanj tudi odgovoril. KPK naj bi ugotovila, da je Golob politično pritiskal na Policijo, kar sta v preiskovalni komisiji podrobno opisala nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji direktor Policije Boštjan Lindav.
Golob in Zdolšek si prizadevata preprečiti objavo ugotovitev, pri čemer Zdolšek napoveduje tožbe, če bo KPK osnutek objavila. V preteklosti je Golob obljubil odstop v primeru ugotovljene kršitve, a je kasneje stališče spremenil. Objava končnega poročila bi lahko imela pomembne politične posledice, saj bi kompromitirala premierja in vplivala na stabilnost koalicije.
Avtor obravnava domnevno obremenjujoč osnutek ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v zadevi Bobnar, ki naj bi dokazoval kršitev integritete predsednika vlade Roberta Goloba. Čeprav Golob javno trdi, da z vsebino ni seznanjen, je osnutek skupaj z odvetnikom Stojanom Zdolškom prejel že konec julija in nanj tudi odgovoril. KPK naj bi ugotovila, da je Golob politično pritiskal na Policijo, kar sta v preiskovalni komisiji podrobno opisala nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji direktor Policije Boštjan Lindav.
Golob in Zdolšek si prizadevata preprečiti objavo ugotovitev, pri čemer Zdolšek napoveduje tožbe, če bo KPK osnutek objavila. V preteklosti je Golob obljubil odstop v primeru ugotovljene kršitve, a je kasneje stališče spremenil. Objava končnega poročila bi lahko imela pomembne politične posledice, saj bi kompromitirala premierja in vplivala na stabilnost koalicije.
Komentar Zanima.me
Čakš ostro kritizira uzakonitev asistiranega samomora v Sloveniji, ki naj bi bil le navidezno human korak. Po mnenju avtorja gre za ideološko potezo, ki odpira vrata zlorabam in pritiskom na starejše, da se umaknejo iz družbe. Zaskrbljenost izražajo različni strokovnjaki: zdravniki opozarjajo na kršitev temeljne etike, psihologi na spremembo odnosa do smrti, ekonomisti pa na možno zmanjšanje vlaganj v paliativno oskrbo. Kot ključni problem Rok Čakš izpostavi normalizacijo misli, da po »produktivnem« obdobju življenje izgubi vrednost. Uzakonitev naj bi bila sprejeta mimo volje večine starejših, ki jo najbolj zadeva.
Komentar Zanima.me
Čakš ostro kritizira uzakonitev asistiranega samomora v Sloveniji, ki naj bi bil le navidezno human korak. Po mnenju avtorja gre za ideološko potezo, ki odpira vrata zlorabam in pritiskom na starejše, da se umaknejo iz družbe. Zaskrbljenost izražajo različni strokovnjaki: zdravniki opozarjajo na kršitev temeljne etike, psihologi na spremembo odnosa do smrti, ekonomisti pa na možno zmanjšanje vlaganj v paliativno oskrbo. Kot ključni problem Rok Čakš izpostavi normalizacijo misli, da po »produktivnem« obdobju življenje izgubi vrednost. Uzakonitev naj bi bila sprejeta mimo volje večine starejših, ki jo najbolj zadeva.
Komentar Zanima.me
Duhovnik Gabriel Kavčič na portalu Zanima.me razmišlja o tem, da so po vetu državnega sveta poslanci koalicije znova potrdili Zakon o »prostovoljnem končanju življenja«.
Komentar Zanima.me
Duhovnik Gabriel Kavčič na portalu Zanima.me razmišlja o tem, da so po vetu državnega sveta poslanci koalicije znova potrdili Zakon o »prostovoljnem končanju življenja«.
Komentar Zanima.me
Komentar Zanima.me
Komentar Zanima.me
Infektolog dr. Potočnik v svojem komentarju ostro kritizira stanje slovenskega javnega zdravstva in odgovornost vlade, predvsem predsednika Roberta Goloba ter ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel. Zdravstveni delavci so po njegovih besedah preobremenjeni in jih je premalo, stavka pa traja že 18 mesecev. Potočnik opozarja, da vlada ignorira posledice svojih dejanj, medtem ko zdravniki ostajajo predani pacientom.
V komentarju predstavi pretresljiv primer pacienta, ki je na specialistični pregled čakal leto in pol, zaradi česar je diagnoza napredovale bolezni prišla prepozno. S tem želi pokazati, kako škodljiv je sistem, kjer samoplačniški pregledi postajajo nujni za preživetje. Kritizira vladne ukrepe, ki po njegovem mnenju neposredno škodujejo zdravnikom in pacientom, ter zaključi z ostrim pozivom k odgovornosti vlade. Njegova izpoved je osebna, emotivna in z močnim apelom za spremembe v zdravstvenem sistemu.
Komentar Zanima.me
Infektolog dr. Potočnik v svojem komentarju ostro kritizira stanje slovenskega javnega zdravstva in odgovornost vlade, predvsem predsednika Roberta Goloba ter ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel. Zdravstveni delavci so po njegovih besedah preobremenjeni in jih je premalo, stavka pa traja že 18 mesecev. Potočnik opozarja, da vlada ignorira posledice svojih dejanj, medtem ko zdravniki ostajajo predani pacientom.
V komentarju predstavi pretresljiv primer pacienta, ki je na specialistični pregled čakal leto in pol, zaradi česar je diagnoza napredovale bolezni prišla prepozno. S tem želi pokazati, kako škodljiv je sistem, kjer samoplačniški pregledi postajajo nujni za preživetje. Kritizira vladne ukrepe, ki po njegovem mnenju neposredno škodujejo zdravnikom in pacientom, ter zaključi z ostrim pozivom k odgovornosti vlade. Njegova izpoved je osebna, emotivna in z močnim apelom za spremembe v zdravstvenem sistemu.
Komentar Zanima.me
Merše se osredotoča na incident v ljubljanskem Maximarketu, kjer je prišlo do množične okužbe zaradi kontaminacije pitne vode z mikroorganizmi iz reke Ljubljanice. Dogodek je povzročil več kot 500 potrjenih okužb in približno četrt milijona evrov škode, Maximarket pa je bil zaprt tri mesece.
Glavna skrb: kanal C0
Avtor opozarja, da še večja grožnja pitni vodi Ljubljane prihaja iz gradnje kanalizacijskega voda C0, ki bo prečkal vodonosnik — glavni vir pitne vode za okoli 400.000 ljudi. Kanal bo dnevno prenašal tri milijone kubičnih metrov komunalnih odplak, kar predstavlja veliko tveganje za morebitno kontaminacijo celotnega vodovodnega sistema.
Kritika odločevalcev in sistema
- Mestna občina Ljubljana je gradbeno dovoljenje pridobila brez ustrezne presoje vplivov na okolje.
- Evropska unija projekt financira v imenu zelenih politik, kljub nasprotovanju stroke.
- Kritična je tudi vloga posameznikov, ki s svojimi volilnimi izbirami in odporom do lokalnih čistilnih naprav prispevajo k izvedbi nevarnih projektov.
Sporočilo članka
Merše poziva k premisleku o dolgoročnih posledicah takšnih projektov in opozarja, da bi kontaminacija ljubljanskega vodonosnika imela katastrofalne posledice za javno zdravje in življenje v prestolnici.
Komentar Zanima.me
Merše se osredotoča na incident v ljubljanskem Maximarketu, kjer je prišlo do množične okužbe zaradi kontaminacije pitne vode z mikroorganizmi iz reke Ljubljanice. Dogodek je povzročil več kot 500 potrjenih okužb in približno četrt milijona evrov škode, Maximarket pa je bil zaprt tri mesece.
Glavna skrb: kanal C0
Avtor opozarja, da še večja grožnja pitni vodi Ljubljane prihaja iz gradnje kanalizacijskega voda C0, ki bo prečkal vodonosnik — glavni vir pitne vode za okoli 400.000 ljudi. Kanal bo dnevno prenašal tri milijone kubičnih metrov komunalnih odplak, kar predstavlja veliko tveganje za morebitno kontaminacijo celotnega vodovodnega sistema.
Kritika odločevalcev in sistema
- Mestna občina Ljubljana je gradbeno dovoljenje pridobila brez ustrezne presoje vplivov na okolje.
- Evropska unija projekt financira v imenu zelenih politik, kljub nasprotovanju stroke.
- Kritična je tudi vloga posameznikov, ki s svojimi volilnimi izbirami in odporom do lokalnih čistilnih naprav prispevajo k izvedbi nevarnih projektov.
Sporočilo članka
Merše poziva k premisleku o dolgoročnih posledicah takšnih projektov in opozarja, da bi kontaminacija ljubljanskega vodonosnika imela katastrofalne posledice za javno zdravje in življenje v prestolnici.
Komentar Zanima.me
Komentar Zanima.me
Komentar Zanima.me
Če bi tole pisal pred petnajstimi, dvajsetimi leti, bi začel s stavkom, “prihaja tisti čas v letu, ko stojimo na avtocestah v zastoju”. Ampak zadnja leta ljudje stojijo v zastojih vsako jutro, ko se peljejo v Ljubljani v službo, in vsako popoldne, ko odhajajo domov. Zadnje resne kilometre avtocestnega križa smo dogradili pred petnajstimi leti. Potem so velika gradbena podjetja, ki so ga zgradila, propadla, in od takrat nismo zgradili nič resnega. Pa manjkajo povezave proti Jelšanam, Bosiljevem, Dragonji, Sečovljam … In manjkajo tretji in četrti pasovi na najbolj obremenjenih odsekih okrog Ljubljane.
Komentar Zanima.me
Če bi tole pisal pred petnajstimi, dvajsetimi leti, bi začel s stavkom, “prihaja tisti čas v letu, ko stojimo na avtocestah v zastoju”. Ampak zadnja leta ljudje stojijo v zastojih vsako jutro, ko se peljejo v Ljubljani v službo, in vsako popoldne, ko odhajajo domov. Zadnje resne kilometre avtocestnega križa smo dogradili pred petnajstimi leti. Potem so velika gradbena podjetja, ki so ga zgradila, propadla, in od takrat nismo zgradili nič resnega. Pa manjkajo povezave proti Jelšanam, Bosiljevem, Dragonji, Sečovljam … In manjkajo tretji in četrti pasovi na najbolj obremenjenih odsekih okrog Ljubljane.
Doživetja narave
Veliko več kot le pločevinasto konstrukcijo so pred 130 leti prinesli in sestavili na vrhu Triglava. Postavitvi Aljaževega stolpa in njegovemu pomenu za slovenski narod smo se posvetili v prvem delu, v nadaljevanju pa smo se spomnili še enega izjemnega podviga, ki je slovenski alpinizem postavil ob bok svetovnim velesilam: ob 50-letnici Makaluja so spregovorili nekateri akterji tega zgodovinskega vzpona. V zaključku smo namignili še na dve aktualni spodbudi za obiskovanje vrhov v tem poletju.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 11. avgust 2025 ob 05-ih
Naš gost
Spoznali smo kardiologinjo in terapevtko Tatjano Zorko, ki je svojo poklicno pot začela v UKC Ljubljana, mnogo let kasneje pa se je posvetila študiju psihoterapije, da bi najprej pozdravila sebe, nato pa, da bi znala ljudem pokazati, kako se lahko ob pomoči medicine zdravijo sami. Spregovorila je tudi o osebni izkušnji z boleznijo in o tem, kako je prav ta preizkušnja poglobila njeno razumevanje zdravljenja.
Komentar tedna
Tako se je leta 1931 spraševal Albert Einstein. Tako kot Freud je poskušal ugotoviti, ali obstaja način, kako rešiti človeštvo pred grožnjo nove svetovne vojne. Odgovora seveda nista našla. Freud je umrl tri tedne po nemški invaziji na Poljsko, 1. 9. 1939, Einstein pa leta 1955, tri mesece pred deseto obletnico napada Američanov z atomsko bombo na Hirošimo in Nagasaki, 6. in 9. avgusta 1945.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
Duhovna misel
Župnik je pripovedoval, kaj se je zgodilo neki mladi ženi v krajevni bolnišnici. Katehet iz župnije jo je prosil, če bi poučevala dečka v času ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Spoznanje več, predsodek manj
V uvodnem delu oddaje je spregovoril o 50-letnici podpisa helsinške listine, ki je postavila določila za vzdrževanje mednarodnega reda. O tem, ali bi v primeru vojne v Ukrajini, je postavila pod vprašaj varnost v Evropi, potrebovali nek nov pristop. Dotaknil se je bližnjega srečanja ameriškega in ruskega predsednika Trumpa in Putina na Aljaski. Spregovoril o razmerah v Gazi, terorističnih organizacijah med Palestinci kot je Hamas in njihovih zaščitnikih. Povedal je, zakaj izjava Katedrale svobode o strateški in civilizacijski uvrščenosti Slovenije. Na področju notranjepolitičnega dogajanja pa o demontaži KPK, o vroči politični jeseni ...
Kulturni utrinki
Med 27. julijem in 2. avgustom je v nemškem mestu Iserlohn potekal 33. mednarodni kitarski festival. Zmagovalca letošnjega tekmovanja sta Duo Chameleon, ki ga sestavljata slovenski kitarist Leon Ravnikar in poljski kitarist Kamil Aniol, drugo mesto pa je osvojil slovenski Duo AdArt, v katerem igrata Ana Gorjanc in Staš Čakš. V večnost je odšla pesnica, pisateljica, esejistka, prevajalka, urednica in profesorica slovenščine Zora Tavčar, življenjska sopotnica pokojnega pisatelja Alojza Rebula. Poklonili se ji bomo tudi v naši oddaji o kulturi, še posebej zato, ker bo njen pogreb (jutri) v torek, 12. avgusta.
Komentar Zanima.me
Avtor obravnava domnevno obremenjujoč osnutek ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v zadevi Bobnar, ki naj bi dokazoval kršitev integritete predsednika vlade Roberta Goloba. Čeprav Golob javno trdi, da z vsebino ni seznanjen, je osnutek skupaj z odvetnikom Stojanom Zdolškom prejel že konec julija in nanj tudi odgovoril. KPK naj bi ugotovila, da je Golob politično pritiskal na Policijo, kar sta v preiskovalni komisiji podrobno opisala nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji direktor Policije Boštjan Lindav.
Golob in Zdolšek si prizadevata preprečiti objavo ugotovitev, pri čemer Zdolšek napoveduje tožbe, če bo KPK osnutek objavila. V preteklosti je Golob obljubil odstop v primeru ugotovljene kršitve, a je kasneje stališče spremenil. Objava končnega poročila bi lahko imela pomembne politične posledice, saj bi kompromitirala premierja in vplivala na stabilnost koalicije.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče