Za nami je dan spomina na umrle, ko se spominjamo svojcev, prijateljev in drugih pokojnih, ki so tako ali drugače zaznamovali naše življenje. Le še v bolečem spominu pa bi letošnjega 1. novembra morali ohranjati 15. vlado RS pod vodstvom »izjemnega menedžerja,« ki se je v praksi izkazal vse prej kot to, Roberta Goloba.
Za nami je dan spomina na umrle, ko se spominjamo svojcev, prijateljev in drugih pokojnih, ki so tako ali drugače zaznamovali naše življenje. Le še v bolečem spominu pa bi letošnjega 1. novembra morali ohranjati 15. vlado RS pod vodstvom »izjemnega menedžerja,« ki se je v praksi izkazal vse prej kot to, Roberta Goloba.
Za nami je dan spomina na umrle, ko se spominjamo svojcev, prijateljev in drugih pokojnih, ki so tako ali drugače zaznamovali naše življenje. Le še v bolečem spominu pa bi letošnjega 1. novembra morali ohranjati 15. vlado RS pod vodstvom »izjemnega menedžerja,« ki se je v praksi izkazal vse prej kot to, Roberta Goloba.
Komentar Zanima.me
Smo v referendumski kampanji o evtanaziji, govorimo o življenju in smrti, o pravu in medicini, o tem, kaj naj država sme, kdaj mora in kje se mora umakniti. In kaj je prva reakcija politične levice, ko se ji v tem okvirju začne lomiti pero? Ne razprava o kazenski in zdravstveni zakonodaji, ne soočenje z opozorili stroke, temveč – starodavna strategije kulturnega boja. Iz vitrine potegnejo »Cerkev«, zraven zreta še »domobranci«, »denacionalizacija«, za posladek pa ena sveža anatema na račun vojaškega vikariata in »pokristjanjevanja«. Spomenka Hribar je v tem tednu šla celo tja, kjer je polemika že dolgo zamenjala resničnost: problematizirala je, da je Cerkev sploh – Cerkev. Dobrodošli v muzeju starih orožij, v katerem se strelja s topovi, ki so že nekaj časa brez smodnika.
Komentar Zanima.me
Smo v referendumski kampanji o evtanaziji, govorimo o življenju in smrti, o pravu in medicini, o tem, kaj naj država sme, kdaj mora in kje se mora umakniti. In kaj je prva reakcija politične levice, ko se ji v tem okvirju začne lomiti pero? Ne razprava o kazenski in zdravstveni zakonodaji, ne soočenje z opozorili stroke, temveč – starodavna strategije kulturnega boja. Iz vitrine potegnejo »Cerkev«, zraven zreta še »domobranci«, »denacionalizacija«, za posladek pa ena sveža anatema na račun vojaškega vikariata in »pokristjanjevanja«. Spomenka Hribar je v tem tednu šla celo tja, kjer je polemika že dolgo zamenjala resničnost: problematizirala je, da je Cerkev sploh – Cerkev. Dobrodošli v muzeju starih orožij, v katerem se strelja s topovi, ki so že nekaj časa brez smodnika.
Komentar Zanima.me
V Novem mestu je umrl človek. Oče, mož, član lokalne skupnosti. Pred lokalom, pred očmi ljudi, v času, ko država rada govori o skupnosti, strpnosti in dialogu. Ko so fotografije in posnetki krožili po spletu, so mediji povedali, kar so pač lahko povedali; nekateri previdno, drugi bolj neposredno. Policija je delala svoje, premier je sklical krizni sestanek. Zgolj trenutna kriza? Pošteno bi bilo povedati resnico: kriza ni včerajšnja, kriza je večletna. In ni lokalna, je nacionalna. Več.
Komentar Zanima.me
V Novem mestu je umrl človek. Oče, mož, član lokalne skupnosti. Pred lokalom, pred očmi ljudi, v času, ko država rada govori o skupnosti, strpnosti in dialogu. Ko so fotografije in posnetki krožili po spletu, so mediji povedali, kar so pač lahko povedali; nekateri previdno, drugi bolj neposredno. Policija je delala svoje, premier je sklical krizni sestanek. Zgolj trenutna kriza? Pošteno bi bilo povedati resnico: kriza ni včerajšnja, kriza je večletna. In ni lokalna, je nacionalna. Več.
Komentar Zanima.me
Najprej dejstvo, ki ga bodo večinski mediji skrili pod nepomembno: zapisniki obiska podpredsednice Evropske komisije Vere Jourove v Sloveniji razkrivajo to, kar smo mnogi slutili in kar so odgovorni še včeraj zanikali. Politični pritisk na ustavno sodišče. Ne v metafori, ampak v konkretnih opombah, datumih in imenih. Najprej laganje, potem prikrivanje, na koncu molk. Vmes pa pridušeno navdušenje dela evropske in domače levice, češ, kako učinkovito znajo lobirati. Lepo, da je vsaj nekaj v tej zgodbi priznano brez pudra.
Komentar Zanima.me
Najprej dejstvo, ki ga bodo večinski mediji skrili pod nepomembno: zapisniki obiska podpredsednice Evropske komisije Vere Jourove v Sloveniji razkrivajo to, kar smo mnogi slutili in kar so odgovorni še včeraj zanikali. Politični pritisk na ustavno sodišče. Ne v metafori, ampak v konkretnih opombah, datumih in imenih. Najprej laganje, potem prikrivanje, na koncu molk. Vmes pa pridušeno navdušenje dela evropske in domače levice, češ, kako učinkovito znajo lobirati. Lepo, da je vsaj nekaj v tej zgodbi priznano brez pudra.
Komentar Zanima.me
Med drugim je zapisal: Sedanji predsednik vlade Robert Golob nemoralno ravnanje v politiki dviguje na povsem nov nivo: legitimirati skuša laž kot sprejemljivo sredstvo političnega boja. Takšno, zaradi katerega politik ne bi utrpel posledic, ko je pri laži zasačen. Pri tem ne mislimo na uveljavljene taktike politične propagande, kot so preusmerjanje pozornosti, molčanje o neprijetnih dejstvih, zavajanje, manipulacijo in druge tehnike izogibanja resnici, temveč čisto, dokazljivo, objektivno laž, za katero ni drugega pojasnila, kot da je pač bila laž sama po sebi.
Komentar Zanima.me
Med drugim je zapisal: Sedanji predsednik vlade Robert Golob nemoralno ravnanje v politiki dviguje na povsem nov nivo: legitimirati skuša laž kot sprejemljivo sredstvo političnega boja. Takšno, zaradi katerega politik ne bi utrpel posledic, ko je pri laži zasačen. Pri tem ne mislimo na uveljavljene taktike politične propagande, kot so preusmerjanje pozornosti, molčanje o neprijetnih dejstvih, zavajanje, manipulacijo in druge tehnike izogibanja resnici, temveč čisto, dokazljivo, objektivno laž, za katero ni drugega pojasnila, kot da je pač bila laž sama po sebi.
Komentar Zanima.me
Med drugim je komentator zapisal, da težava ni zgolj v dolžini čakalnih dob, ampak tudi v tem, da se s časom podaljšujejo. Kako to, da so čakalne dobe v Avstriji bistveno krajše? Zdi se, da je ključno sodelovanje med javnim in zasebnim zdravstvom, je zapisal Ban.
Komentar Zanima.me
Med drugim je komentator zapisal, da težava ni zgolj v dolžini čakalnih dob, ampak tudi v tem, da se s časom podaljšujejo. Kako to, da so čakalne dobe v Avstriji bistveno krajše? Zdi se, da je ključno sodelovanje med javnim in zasebnim zdravstvom, je zapisal Ban.
Komentar Zanima.me
Komentar Zanima.me
V komentarju je med drugim zapisal, da javni prevoz pri nas trenutno ni alternativa, ampak kompromis. »Primeren je za dijake in študente, ki imajo subvencije, ali za tiste, ki druge izbire nimajo. Za večino zaposlenih pa pomeni izgubo časa, dodatne stroške in negotovost,« je zapisal Polc.
Komentar Zanima.me
V komentarju je med drugim zapisal, da javni prevoz pri nas trenutno ni alternativa, ampak kompromis. »Primeren je za dijake in študente, ki imajo subvencije, ali za tiste, ki druge izbire nimajo. Za večino zaposlenih pa pomeni izgubo časa, dodatne stroške in negotovost,« je zapisal Polc.
Svetovalnica
Gibanja na finančnih trgih so stalnica. Rast nas razveseljuje, padci pa vzbujajo nelagodje. S finančnim strokovnjakom Simonom Megličem smo govorili o tem, zakaj je razumevanje nihanj na trgih ključno za dolgoročno uspešno investiranje. Zakaj sta vztrajnost in razumsko podprta strategija pomembnejši od impulzivnih odločitev? Kako reagirati, ko trgi zanihajo – če sploh?
Globine
V moški družbi smo odprli vprašanje o tem, kako se moški pogovarjamo o življenju, smislu, dvomih, strahovih, izgubah... V družbi, kjer je moškost pogosto povezana z močjo, z željo po nadzoru po eni strani in po drugi zadržanostjo, smo se vprašali, kje in kdaj si moški dovolimo biti ranljivi. Kako je z iskrenimi pogovori v družbi ateistov in kakšen okvir dajejo moške skupine znotraj Cerkve? Z nami sta bila ateist Simon Rigač in jezuit p. Damjan Ristić. Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali še zadnji tretji del spominov vosovskega likvidatorja Franca Stadlerja Pepeta, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Med drugim je podrobno opisal umor bana Marka Natlačena, ki ga je, preoblečen v duhovnika, izvedel 13. oktobra 1942. Pričevanje je komentiral dr. Damjan Hančič, ki je eden največjih poznavalcev revolucionarnega nasilja pri nas.
Iz pričevanja:
Ko je stopil Natlačen v prostor, se je žena oprostila in poslovila. Povedel sem, da sem poslan od tam in tam, da imam izredno važno obvestilo, da bi želel, da bi takoj dobil odgovor in ga tudi prenesel nazaj. S tem sem Marka italijanska prepričal, da je sem v redu, vedel sem se tudi kot duhovnik. Natlačen, je potem sedel za mizo, in takoj, ko je odprl pismo, je začel brati. V tistem sem pristopil, dva, tri korake do njega in oddal en strel v glavo, dva v vrat. V tistem trenutku je že završalo po hiši: Ajuto, italijansko skozi okno, ker je bila nasproti italijanska postojanka. V prostorih gimnazije je bila nameščena vojska in straža je bila ravno na nasprotni strani, malo odmaknjeno od strani Natlačenove hiše.
Kmetijska oddaja
Odpravili smo se v vse vinorodne dežele in slišali, kakšna mlada vina je prinesel sv. Martin. V drugem delu pa ste slišali še stališče kmečkih organizacij ob vladni podpori spornemu sporazumu Mercosur in drugih političnih pritiskih na kmete.
Naš pogled
Sredstev, s katerimi je EU podpirala kmetijstvo, da je bila hrana cenejša, zmanjkuje. Obeta se zlom Skupne kmetijske politike, NVO-ji pa že postavljajo zahteve, kaj je družbeno sprejemljiva pridelava in kaj ne ...
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je sestro Nikolino vprašala, kako pravilno očistiti in posušiti šipek za čaj. Najprej naj ga dobro splake in osuši, je dobila v odgovor. Potem naj ga prereže, če je potrebno na drobno in ga nato zmelje na mesoreznico na debele luknjice. Dobljeno naj razširi in da sušiti. To naj naloži v kozarec ali posebno posodo. Zvečer naj ga namoči v vodi in naslednji dan skuha čaj. Lahko ga doda drugi čajni mešanici.
Radijski roman
Ana se znajde v zelo težkem položaju in zaradi groženj nekdanjega moža +doživlja tudi duševno stisko.
Ob radijskem ognjišču
V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.
0:02:00_HAZARD - VSAK JE SAM
0:06:26_Mišo Kovač - Nije Lako Biti Sam
0:09:42_M.ALMOND & G.PITNEY - SOMETHING’S GOTTEN HOLD OF MY HEART
0:15:06_TATJANA GROS - ZATO SEM NORO TE LJUBILA
0:18:42_Al Bano Carrisi - E’ La Mia Vita
0:23:00_The Carpenters - (They Long To Be) Close To You
0:26:26_TAMBURAŠKI ORKESTER DOBREČ IN EVA BOTO - CLOSE TO YOU
0:39:15_JACQUES BREL - NE ME QUITTE PAS
0:44:26_HOLLIES - HE AIN‚T HEAVY,HE‘S MY BROTHER
0:48:22_ALENKA GODEC & NEW SWING QUARTET - ZAHVALA
0:52:54_JOAN BAEZ - GRACIAS A LA VIDA
0:57:17_Neil Young With The Stray Gators - Heart Of Gold
1:01:23_BEE GEES - DON`T FORGET TO REMEMBER
1:07:20_MIREILLE MATHIEU - ACROPOLIS ADIEU
1:10:47_Nini Rosso - Il Silenzio
1:17:54_JANKO ROPRET - NE BODI OBJESTNO DEKLE
1:21:41_IVANKA KRAŠEVEC - BELE ROŽE IZ ATEN
1:24:37_ABBA - FERNANDO
Via positiva
»Industrija vplivanja na naše mišljenje je, poleg vojaške industrije in industrije, ki skrbi za investicije po izvedenih vojaških operacijah, ena najmočnejših na svetu. To nas kolektivno lahko skrbi. Koliko je vredno, kaj razmišljamo in na kakšen način? Zato je biti blizu sebi - v najplemenitejšem pomenu te besede, najpomembnejša stvar za naš obstoj v prihodnosti,« je misel Mihe Šaleharja. Dolgoletni televizijski in radijski voditelj, kolumnist, glasbenik, avtor knjižnih uspešnic in kot se sam predstavi, iskalec resnice.