Martin Nahtigal: Ko zmanjka argumentov za asistiran samomor, iz vitrine potegnejo preverjeno sovraštvo

Smo v referendumski kampanji o evtanaziji, govorimo o življenju in smrti, o pravu in medicini, o tem, kaj naj država sme, kdaj mora in kje se mora umakniti. In kaj je prva reakcija politične levice, ko se ji v tem okvirju začne lomiti pero? Ne razprava o kazenski in zdravstveni zakonodaji, ne soočenje z opozorili stroke, temveč – starodavna strategije kulturnega boja. Iz vitrine potegnejo »Cerkev«, zraven zreta še »domobranci«, »denacionalizacija«, za posladek pa ena sveža anatema na račun vojaškega vikariata in »pokristjanjevanja«. Spomenka Hribar je v tem tednu šla celo tja, kjer je polemika že dolgo zamenjala resničnost: problematizirala je, da je Cerkev sploh – Cerkev. Dobrodošli v muzeju starih orožij, v katerem se strelja s topovi, ki so že nekaj časa brez smodnika.

10. 11. 2025
Martin Nahtigal: Ko zmanjka argumentov za asistiran samomor, iz vitrine potegnejo preverjeno sovraštvo

Smo v referendumski kampanji o evtanaziji, govorimo o življenju in smrti, o pravu in medicini, o tem, kaj naj država sme, kdaj mora in kje se mora umakniti. In kaj je prva reakcija politične levice, ko se ji v tem okvirju začne lomiti pero? Ne razprava o kazenski in zdravstveni zakonodaji, ne soočenje z opozorili stroke, temveč – starodavna strategije kulturnega boja. Iz vitrine potegnejo »Cerkev«, zraven zreta še »domobranci«, »denacionalizacija«, za posladek pa ena sveža anatema na račun vojaškega vikariata in »pokristjanjevanja«. Spomenka Hribar je v tem tednu šla celo tja, kjer je polemika že dolgo zamenjala resničnost: problematizirala je, da je Cerkev sploh – Cerkev. Dobrodošli v muzeju starih orožij, v katerem se strelja s topovi, ki so že nekaj časa brez smodnika.

Martin Nahtigal

VEČ ...|10. 11. 2025
Martin Nahtigal: Ko zmanjka argumentov za asistiran samomor, iz vitrine potegnejo preverjeno sovraštvo

Smo v referendumski kampanji o evtanaziji, govorimo o življenju in smrti, o pravu in medicini, o tem, kaj naj država sme, kdaj mora in kje se mora umakniti. In kaj je prva reakcija politične levice, ko se ji v tem okvirju začne lomiti pero? Ne razprava o kazenski in zdravstveni zakonodaji, ne soočenje z opozorili stroke, temveč – starodavna strategije kulturnega boja. Iz vitrine potegnejo »Cerkev«, zraven zreta še »domobranci«, »denacionalizacija«, za posladek pa ena sveža anatema na račun vojaškega vikariata in »pokristjanjevanja«. Spomenka Hribar je v tem tednu šla celo tja, kjer je polemika že dolgo zamenjala resničnost: problematizirala je, da je Cerkev sploh – Cerkev. Dobrodošli v muzeju starih orožij, v katerem se strelja s topovi, ki so že nekaj časa brez smodnika.

Martin Nahtigal

komentarpolitikadružbamartin nahtigalzanima.mereferendumevtanazija

Komentar Zanima.me

VEČ ... |
Martin Nahtigal: Premier v prvi klopi in puklasta drža slovenskega katoličana

»Jasno je treba povedati: nekdo, ki vodi politiko, ki duhovnikom reže pravice, ki kriči o izločitvi Cerkve iz družbe, ko mora utišati verski glas, nikakor ne more računati, da bo v Cerkvi razumljen kot “svoj”. Lahko pride kot grešnik – kot vsi mi. Kot poklicani k spreobrnjenju – kot vsi mi. Ne more pa pričakovati, da bomo njegovo navzočnost razumeli kot znamenje spoštovanja. Spoštovanje se začne pri zakonih, ne pri polnočnici,« je zapisal Nahtigal. 

Martin Nahtigal: Premier v prvi klopi in puklasta drža slovenskega katoličana

»Jasno je treba povedati: nekdo, ki vodi politiko, ki duhovnikom reže pravice, ki kriči o izločitvi Cerkve iz družbe, ko mora utišati verski glas, nikakor ne more računati, da bo v Cerkvi razumljen kot “svoj”. Lahko pride kot grešnik – kot vsi mi. Kot poklicani k spreobrnjenju – kot vsi mi. Ne more pa pričakovati, da bomo njegovo navzočnost razumeli kot znamenje spoštovanja. Spoštovanje se začne pri zakonih, ne pri polnočnici,« je zapisal Nahtigal. 

komentarpolitikadružba

Komentar Zanima.me

Martin Nahtigal: Premier v prvi klopi in puklasta drža slovenskega katoličana

»Jasno je treba povedati: nekdo, ki vodi politiko, ki duhovnikom reže pravice, ki kriči o izločitvi Cerkve iz družbe, ko mora utišati verski glas, nikakor ne more računati, da bo v Cerkvi razumljen kot “svoj”. Lahko pride kot grešnik – kot vsi mi. Kot poklicani k spreobrnjenju – kot vsi mi. Ne more pa pričakovati, da bomo njegovo navzočnost razumeli kot znamenje spoštovanja. Spoštovanje se začne pri zakonih, ne pri polnočnici,« je zapisal Nahtigal. 

VEČ ...|29. 12. 2025
Martin Nahtigal: Premier v prvi klopi in puklasta drža slovenskega katoličana

»Jasno je treba povedati: nekdo, ki vodi politiko, ki duhovnikom reže pravice, ki kriči o izločitvi Cerkve iz družbe, ko mora utišati verski glas, nikakor ne more računati, da bo v Cerkvi razumljen kot “svoj”. Lahko pride kot grešnik – kot vsi mi. Kot poklicani k spreobrnjenju – kot vsi mi. Ne more pa pričakovati, da bomo njegovo navzočnost razumeli kot znamenje spoštovanja. Spoštovanje se začne pri zakonih, ne pri polnočnici,« je zapisal Nahtigal. 

Martin Nahtigal

komentarpolitikadružba

Komentar Zanima.me

VEČ ... |
Peter Merše: Evropski poslanci, ki bi abortirali svojo prihodnost

»Vsi, ki govorijo o pravici, pogosto novopečeni mamici, ki ji ponujajo splav, pozabijo povedati, da življenja, kot ga je poznala prej, ne bo več. Ona je namreč že mama s tem ko je zanosila. Vprašanje je samo, ali je mama živega, ali mrtvega otroka,« je med drugim v komentarju na portalu Zanima.me zapisal novinar Peter Merše. 

Peter Merše: Evropski poslanci, ki bi abortirali svojo prihodnost

»Vsi, ki govorijo o pravici, pogosto novopečeni mamici, ki ji ponujajo splav, pozabijo povedati, da življenja, kot ga je poznala prej, ne bo več. Ona je namreč že mama s tem ko je zanosila. Vprašanje je samo, ali je mama živega, ali mrtvega otroka,« je med drugim v komentarju na portalu Zanima.me zapisal novinar Peter Merše. 

komentarpolitikadružba

Komentar Zanima.me

Peter Merše: Evropski poslanci, ki bi abortirali svojo prihodnost

»Vsi, ki govorijo o pravici, pogosto novopečeni mamici, ki ji ponujajo splav, pozabijo povedati, da življenja, kot ga je poznala prej, ne bo več. Ona je namreč že mama s tem ko je zanosila. Vprašanje je samo, ali je mama živega, ali mrtvega otroka,« je med drugim v komentarju na portalu Zanima.me zapisal novinar Peter Merše. 

VEČ ...|22. 12. 2025
Peter Merše: Evropski poslanci, ki bi abortirali svojo prihodnost

»Vsi, ki govorijo o pravici, pogosto novopečeni mamici, ki ji ponujajo splav, pozabijo povedati, da življenja, kot ga je poznala prej, ne bo več. Ona je namreč že mama s tem ko je zanosila. Vprašanje je samo, ali je mama živega, ali mrtvega otroka,« je med drugim v komentarju na portalu Zanima.me zapisal novinar Peter Merše. 

Peter Merše

komentarpolitikadružba

Komentar Zanima.me

VEČ ... |
Mirko Mayer: Preobrat v zadevi Šutar: kako se sesuva politična zgodba Roberta Goloba

Namesto pomiritve se je razširil občutek nemoči. Vprašanja, ki jih slišimo v lokalnem okolju, niso več omejena na to, kdo je storilec, ampak segajo dlje: ali sistem sploh ve, kaj počne …

Mirko Mayer: Preobrat v zadevi Šutar: kako se sesuva politična zgodba Roberta Goloba

Namesto pomiritve se je razširil občutek nemoči. Vprašanja, ki jih slišimo v lokalnem okolju, niso več omejena na to, kdo je storilec, ampak segajo dlje: ali sistem sploh ve, kaj počne …

komentarpolitikadružba

Komentar Zanima.me

Mirko Mayer: Preobrat v zadevi Šutar: kako se sesuva politična zgodba Roberta Goloba

Namesto pomiritve se je razširil občutek nemoči. Vprašanja, ki jih slišimo v lokalnem okolju, niso več omejena na to, kdo je storilec, ampak segajo dlje: ali sistem sploh ve, kaj počne …

VEČ ...|15. 12. 2025
Mirko Mayer: Preobrat v zadevi Šutar: kako se sesuva politična zgodba Roberta Goloba

Namesto pomiritve se je razširil občutek nemoči. Vprašanja, ki jih slišimo v lokalnem okolju, niso več omejena na to, kdo je storilec, ampak segajo dlje: ali sistem sploh ve, kaj počne …

Mirko Mayer

komentarpolitikadružba

Komentar Zanima.me

VEČ ... |
Pred volitvami se vprašajmo: sem za vitko ali obilno državo ter katere stranke obljubljajo eno ali drugo

Avtor opozarja, da pred volitvami odločamo med vitko državo (manjša vloga države, nižji davki, privatizacija, deregulacija) in obilno socialno državo (široka javna mreža in višji davki), pri čemer se Slovenci zgodovinsko nagibajo k močni socialni državi. Barle izpostavi, da vitka država prinaša večjo učinkovitost in privlačnost za tuje vlagatelje, a zmanjšuje socialno varnost; doslej so bili izvedeni le delni ukrepi, predvsem debirokratizacija in digitalizacija javne uprave v letih 2020–2022, medtem ko so davčne razbremenitve in prodaje državnih deležev odložene. Avtor na koncu bralca vabi, naj pred volitvami preveri svoje stališče (tudi z uporabo umetne inteligence) in izbere program stranke, ki mu najbolj ustreza.

Pred volitvami se vprašajmo: sem za vitko ali obilno državo ter katere stranke obljubljajo eno ali drugo

Avtor opozarja, da pred volitvami odločamo med vitko državo (manjša vloga države, nižji davki, privatizacija, deregulacija) in obilno socialno državo (široka javna mreža in višji davki), pri čemer se Slovenci zgodovinsko nagibajo k močni socialni državi. Barle izpostavi, da vitka država prinaša večjo učinkovitost in privlačnost za tuje vlagatelje, a zmanjšuje socialno varnost; doslej so bili izvedeni le delni ukrepi, predvsem debirokratizacija in digitalizacija javne uprave v letih 2020–2022, medtem ko so davčne razbremenitve in prodaje državnih deležev odložene. Avtor na koncu bralca vabi, naj pred volitvami preveri svoje stališče (tudi z uporabo umetne inteligence) in izbere program stranke, ki mu najbolj ustreza.

komentarpolitikadružbavitka državasocialna državaprivatizacijaderegulacijadigitalizacijadebirokratizacijadavčne razbremenitvejavni sektorvolitve

Komentar Zanima.me

Pred volitvami se vprašajmo: sem za vitko ali obilno državo ter katere stranke obljubljajo eno ali drugo

Avtor opozarja, da pred volitvami odločamo med vitko državo (manjša vloga države, nižji davki, privatizacija, deregulacija) in obilno socialno državo (široka javna mreža in višji davki), pri čemer se Slovenci zgodovinsko nagibajo k močni socialni državi. Barle izpostavi, da vitka država prinaša večjo učinkovitost in privlačnost za tuje vlagatelje, a zmanjšuje socialno varnost; doslej so bili izvedeni le delni ukrepi, predvsem debirokratizacija in digitalizacija javne uprave v letih 2020–2022, medtem ko so davčne razbremenitve in prodaje državnih deležev odložene. Avtor na koncu bralca vabi, naj pred volitvami preveri svoje stališče (tudi z uporabo umetne inteligence) in izbere program stranke, ki mu najbolj ustreza.

VEČ ...|8. 12. 2025
Pred volitvami se vprašajmo: sem za vitko ali obilno državo ter katere stranke obljubljajo eno ali drugo

Avtor opozarja, da pred volitvami odločamo med vitko državo (manjša vloga države, nižji davki, privatizacija, deregulacija) in obilno socialno državo (široka javna mreža in višji davki), pri čemer se Slovenci zgodovinsko nagibajo k močni socialni državi. Barle izpostavi, da vitka država prinaša večjo učinkovitost in privlačnost za tuje vlagatelje, a zmanjšuje socialno varnost; doslej so bili izvedeni le delni ukrepi, predvsem debirokratizacija in digitalizacija javne uprave v letih 2020–2022, medtem ko so davčne razbremenitve in prodaje državnih deležev odložene. Avtor na koncu bralca vabi, naj pred volitvami preveri svoje stališče (tudi z uporabo umetne inteligence) in izbere program stranke, ki mu najbolj ustreza.

Anže Barle

komentarpolitikadružbavitka državasocialna državaprivatizacijaderegulacijadigitalizacijadebirokratizacijadavčne razbremenitvejavni sektorvolitve

Komentar Zanima.me

VEČ ... |
Urban Perme: O antijanša sentimentu in možnostih za menjavo oblasti

V komentarju je med drugim spomnil, kako je nastala zadnja desnosredinska vlada. »Zgodil se je čudež. Na čelu SMC-ja in Desusa je prišlo ravno ob pravem času, kot naročeno, do menjave voditeljev, ki sta bila pripravljena sodelovati z Janezom Janšo. In to kljub temu, da sta se njuna predhodnika, Miro Cerar in Karl Erjavec, pred volitvami zaklinjala, da v takšno koalicijo ne bosta šla. Še več, Erjavec je z Zoranom Jankovićem celo sklenil pakt, imenovan Levi blok, katerega glavni cilj je bil, da stranke leve sredine po volitvah ne bi sklepale koalicijskih dogovorov s SDS-om in njenim predsednikom,« je zapisal komentator. 

Urban Perme: O antijanša sentimentu in možnostih za menjavo oblasti

V komentarju je med drugim spomnil, kako je nastala zadnja desnosredinska vlada. »Zgodil se je čudež. Na čelu SMC-ja in Desusa je prišlo ravno ob pravem času, kot naročeno, do menjave voditeljev, ki sta bila pripravljena sodelovati z Janezom Janšo. In to kljub temu, da sta se njuna predhodnika, Miro Cerar in Karl Erjavec, pred volitvami zaklinjala, da v takšno koalicijo ne bosta šla. Še več, Erjavec je z Zoranom Jankovićem celo sklenil pakt, imenovan Levi blok, katerega glavni cilj je bil, da stranke leve sredine po volitvah ne bi sklepale koalicijskih dogovorov s SDS-om in njenim predsednikom,« je zapisal komentator. 

komentarpolitikadružba

Komentar Zanima.me

Urban Perme: O antijanša sentimentu in možnostih za menjavo oblasti

V komentarju je med drugim spomnil, kako je nastala zadnja desnosredinska vlada. »Zgodil se je čudež. Na čelu SMC-ja in Desusa je prišlo ravno ob pravem času, kot naročeno, do menjave voditeljev, ki sta bila pripravljena sodelovati z Janezom Janšo. In to kljub temu, da sta se njuna predhodnika, Miro Cerar in Karl Erjavec, pred volitvami zaklinjala, da v takšno koalicijo ne bosta šla. Še več, Erjavec je z Zoranom Jankovićem celo sklenil pakt, imenovan Levi blok, katerega glavni cilj je bil, da stranke leve sredine po volitvah ne bi sklepale koalicijskih dogovorov s SDS-om in njenim predsednikom,« je zapisal komentator. 

VEČ ...|1. 12. 2025
Urban Perme: O antijanša sentimentu in možnostih za menjavo oblasti

V komentarju je med drugim spomnil, kako je nastala zadnja desnosredinska vlada. »Zgodil se je čudež. Na čelu SMC-ja in Desusa je prišlo ravno ob pravem času, kot naročeno, do menjave voditeljev, ki sta bila pripravljena sodelovati z Janezom Janšo. In to kljub temu, da sta se njuna predhodnika, Miro Cerar in Karl Erjavec, pred volitvami zaklinjala, da v takšno koalicijo ne bosta šla. Še več, Erjavec je z Zoranom Jankovićem celo sklenil pakt, imenovan Levi blok, katerega glavni cilj je bil, da stranke leve sredine po volitvah ne bi sklepale koalicijskih dogovorov s SDS-om in njenim predsednikom,« je zapisal komentator. 

Urban Perme

komentarpolitikadružba

Komentar Zanima.me

VEČ ... |
Peter Merše: Slovenija daje upanje svetu, da je mogoče ustaviti pohod ideologije smrti.

»Tabor proti evtanaziji je zmagal, kljub temu da je imel na voljo bistveno manj financ, bistveno manj dostopa v vodilne medije, doživljal celo cenzuro, tako pri naročenih oglasih kot celo pri blokadah računov na družbenih omrežjih. Tudi politične stranke opozicije so bile tokrat bistveno manj angažirane, saj jim ni bil v interesu referendum tik pred volitvami, kjer je bila zmaga vse prej kot gotova,« je zapisal Peter Merše.

Peter Merše: Slovenija daje upanje svetu, da je mogoče ustaviti pohod ideologije smrti.

»Tabor proti evtanaziji je zmagal, kljub temu da je imel na voljo bistveno manj financ, bistveno manj dostopa v vodilne medije, doživljal celo cenzuro, tako pri naročenih oglasih kot celo pri blokadah računov na družbenih omrežjih. Tudi politične stranke opozicije so bile tokrat bistveno manj angažirane, saj jim ni bil v interesu referendum tik pred volitvami, kjer je bila zmaga vse prej kot gotova,« je zapisal Peter Merše.

komentarpolitikadružba

Komentar Zanima.me

Peter Merše: Slovenija daje upanje svetu, da je mogoče ustaviti pohod ideologije smrti.

»Tabor proti evtanaziji je zmagal, kljub temu da je imel na voljo bistveno manj financ, bistveno manj dostopa v vodilne medije, doživljal celo cenzuro, tako pri naročenih oglasih kot celo pri blokadah računov na družbenih omrežjih. Tudi politične stranke opozicije so bile tokrat bistveno manj angažirane, saj jim ni bil v interesu referendum tik pred volitvami, kjer je bila zmaga vse prej kot gotova,« je zapisal Peter Merše.

VEČ ...|24. 11. 2025
Peter Merše: Slovenija daje upanje svetu, da je mogoče ustaviti pohod ideologije smrti.

»Tabor proti evtanaziji je zmagal, kljub temu da je imel na voljo bistveno manj financ, bistveno manj dostopa v vodilne medije, doživljal celo cenzuro, tako pri naročenih oglasih kot celo pri blokadah računov na družbenih omrežjih. Tudi politične stranke opozicije so bile tokrat bistveno manj angažirane, saj jim ni bil v interesu referendum tik pred volitvami, kjer je bila zmaga vse prej kot gotova,« je zapisal Peter Merše.

Peter Merše

komentarpolitikadružba

Komentar Zanima.me

VEČ ... |
Rok Čakš: Če še ne veste: 639 evrov božičnice vam ne bo dal vaš delodajalec, temveč stranka Levica

Predvolilni čas je vedno obdobje, ko politiki na oblasti, najsi levi ali desni, odprejo slaščičarno za državljane. Predvolilne bonboniere se običajno financirajo iz javne blagajne, računi pa se plačujejo kasneje, ko so volitve že zdavnaj mimo: najpogosteje iz zadolževanja ali pa bolj ali manj prikritega dvigovanja davščin, je zapisal Rok Čakš. 

Rok Čakš: Če še ne veste: 639 evrov božičnice vam ne bo dal vaš delodajalec, temveč stranka Levica

Predvolilni čas je vedno obdobje, ko politiki na oblasti, najsi levi ali desni, odprejo slaščičarno za državljane. Predvolilne bonboniere se običajno financirajo iz javne blagajne, računi pa se plačujejo kasneje, ko so volitve že zdavnaj mimo: najpogosteje iz zadolževanja ali pa bolj ali manj prikritega dvigovanja davščin, je zapisal Rok Čakš. 

komentarpolitikadružba

Komentar Zanima.me

Rok Čakš: Če še ne veste: 639 evrov božičnice vam ne bo dal vaš delodajalec, temveč stranka Levica

Predvolilni čas je vedno obdobje, ko politiki na oblasti, najsi levi ali desni, odprejo slaščičarno za državljane. Predvolilne bonboniere se običajno financirajo iz javne blagajne, računi pa se plačujejo kasneje, ko so volitve že zdavnaj mimo: najpogosteje iz zadolževanja ali pa bolj ali manj prikritega dvigovanja davščin, je zapisal Rok Čakš. 

VEČ ...|17. 11. 2025
Rok Čakš: Če še ne veste: 639 evrov božičnice vam ne bo dal vaš delodajalec, temveč stranka Levica

Predvolilni čas je vedno obdobje, ko politiki na oblasti, najsi levi ali desni, odprejo slaščičarno za državljane. Predvolilne bonboniere se običajno financirajo iz javne blagajne, računi pa se plačujejo kasneje, ko so volitve že zdavnaj mimo: najpogosteje iz zadolževanja ali pa bolj ali manj prikritega dvigovanja davščin, je zapisal Rok Čakš. 

Rok Čakš

komentarpolitikadružba

Komentar Zanima.me
Prebiramo komentarje s spletnega portala Zanima.me pod katere se podpisujejo različni avtorji.
Martin Nahtigal

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ... |
Zakonca Meta in Rudi Tavčar

Praznični čas je kot oaza, v kateri se okrepimo za zahteve vsakdana. Vendar pa so za mnoge prazniki tudi čas najhujše preizkušnje. Osamljenost je tiha in skrita in zato toliko bolj nevarna. Kaj lahko naredimo, da bi takim ljudem prišli naproti? In kaj lahko vsak zase naredi, da bi se znebil občutka osamljenosti? Na ta vprašanja sta v zadnji oddaji Za življenje letos govorila zakonca Meta in Rudi Tavčar.

Zakonca Meta in Rudi Tavčar

Praznični čas je kot oaza, v kateri se okrepimo za zahteve vsakdana. Vendar pa so za mnoge prazniki tudi čas najhujše preizkušnje. Osamljenost je tiha in skrita in zato toliko bolj nevarna. Kaj lahko naredimo, da bi takim ljudem prišli naproti? In kaj lahko vsak zase naredi, da bi se znebil občutka osamljenosti? Na ta vprašanja sta v zadnji oddaji Za življenje letos govorila zakonca Meta in Rudi Tavčar.

Radio Ognjišče

vzgojaduhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Priprave na božič v Sydneyju

Z rojaki v Avstraliji se na praznike pripravljajo njihovi duhovniki, slovenski frančiškani. P. Darko Žnidaršič, ki je župnik v Sydneyju, je pred božičem obiskal bolne in ostarele. V prihodnjih dneh ga čaka ustaljen urnik svetih maš in srečanj. Na sveti večer bo zgodnja polnočnica v Figreeju-Wollongongu v hrvaški cerkvi Marije Kraljice, v Merrylandsu bo slovesna polnočnica opolnoči, druga božična sv. maša v Merrylandsu bo  9.30 dopoldne, zvečer bo maša v Canberri. Na praznik sv. Štefana bo po dopoldanski sveti maši tradicionalno Štefanovanje s kulturnim programom in srečanjem v dvorani. Na praznik svete družine bodo tudi v Sydneyju sklenili sveto leto.

Priprave na božič v Sydneyju

Z rojaki v Avstraliji se na praznike pripravljajo njihovi duhovniki, slovenski frančiškani. P. Darko Žnidaršič, ki je župnik v Sydneyju, je pred božičem obiskal bolne in ostarele. V prihodnjih dneh ga čaka ustaljen urnik svetih maš in srečanj. Na sveti večer bo zgodnja polnočnica v Figreeju-Wollongongu v hrvaški cerkvi Marije Kraljice, v Merrylandsu bo slovesna polnočnica opolnoči, druga božična sv. maša v Merrylandsu bo  9.30 dopoldne, zvečer bo maša v Canberri. Na praznik sv. Štefana bo po dopoldanski sveti maši tradicionalno Štefanovanje s kulturnim programom in srečanjem v dvorani. Na praznik svete družine bodo tudi v Sydneyju sklenili sveto leto.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Globine

VEČ ... |
Globine - Dialog z ateizmom #11 - Zaključna oddaja pred občinstvom

Zadnja letošnja oddaja prinaša zaključek cikla Dialog z ateizmom. V desetih srečanjih sta se pred mikrofoni in kamerami srečevala jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rigač ter razpravljala o veri, smislu, trpljenju, prihodnosti in sodobni družbi. Naša želja je bila odpreti prostor za iskren in spoštljiv pogovor med teisti in ateisti. Zadnja oddaja povzema ključna spoznanja, ki jih je prinesel dialog, besedo pa je imelo tudi občinstvo, ki se je zbralo ob snemanju oddaje. Oddajo si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Globine - Dialog z ateizmom #11 - Zaključna oddaja pred občinstvom

Zadnja letošnja oddaja prinaša zaključek cikla Dialog z ateizmom. V desetih srečanjih sta se pred mikrofoni in kamerami srečevala jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rigač ter razpravljala o veri, smislu, trpljenju, prihodnosti in sodobni družbi. Naša želja je bila odpreti prostor za iskren in spoštljiv pogovor med teisti in ateisti. Zadnja oddaja povzema ključna spoznanja, ki jih je prinesel dialog, besedo pa je imelo tudi občinstvo, ki se je zbralo ob snemanju oddaje. Oddajo si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

veraateizemduhovnostdružbadialog

Duhovna misel

VEČ ... |
Šola za mladiče

Nekoč so živali sklenile, da bodo odprli šolo za svoje mladiče. Sklicale so sestanek. Soglasno so sklenile, da se morajo v tem modernem času živali ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Šola za mladiče

Nekoč so živali sklenile, da bodo odprli šolo za svoje mladiče. Sklicale so sestanek. Soglasno so sklenile, da se morajo v tem modernem času živali ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Komentar tedna

VEČ ... |
Marija Pisk: Korenine narodovega drevesa

Danes je praznik, dan samostojnosti in enotnosti. Le dva dneva sta minila od tedaj, ko smo še sedeli v šolskih klopeh. Je takrat že kaj dišalo po tem prazniku? Je stekla beseda o njem? Smo učence spodbudili, jih povabili in zapeljali v pogovor o časih, ki so bili za nas, Slovence, tako zelo pomembni in odločilni?

Komentar je pripravila članica Društva katoliških pedagogov Slovenije, Marija Pisk.

Marija Pisk: Korenine narodovega drevesa

Danes je praznik, dan samostojnosti in enotnosti. Le dva dneva sta minila od tedaj, ko smo še sedeli v šolskih klopeh. Je takrat že kaj dišalo po tem prazniku? Je stekla beseda o njem? Smo učence spodbudili, jih povabili in zapeljali v pogovor o časih, ki so bili za nas, Slovence, tako zelo pomembni in odločilni?

Komentar je pripravila članica Društva katoliških pedagogov Slovenije, Marija Pisk.

Marija Pisk

komentardružbaizobraževanjevzgoja

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
Stopinje kralja Venčeslava

Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!

Stopinje kralja Venčeslava

Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!

Nika Mandelj

otrocizgodbe za otrokepravljiceadventni koledar 2025

Adventna spodbuda

VEČ ... |
Kristus, naše upanje, je rojen

Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.

Kristus, naše upanje, je rojen

Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.

Radio Ognjišče

duhovnostZgodbe upanjaAdventni koledar Misijonskega središča Slovenije

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Božični koncert na Sveti gori s slovenskim in italijanskim zborom

V soboto 3. januarja 2026 po končani sveti maši bo na Sveti Gori Božični koncert v sklopu Svetogorskih sobotnic. Nastopila bosta domači Moški zbor Pobratimija in italijanska zasedba grupo corale Ars Musica. Na koncert nas je povabil Arno Ivančič.

Božični koncert na Sveti gori s slovenskim in italijanskim zborom

V soboto 3. januarja 2026 po končani sveti maši bo na Sveti Gori Božični koncert v sklopu Svetogorskih sobotnic. Nastopila bosta domači Moški zbor Pobratimija in italijanska zasedba grupo corale Ars Musica. Na koncert nas je povabil Arno Ivančič.

Jože Bartolj

kulturaglasbaMoški zbor PobratimijaGrupo corale Ars MusicaSvetogorske sobotnice

Komentar Zanima.me

VEČ ... |
Martin Nahtigal: Premier v prvi klopi in puklasta drža slovenskega katoličana

»Jasno je treba povedati: nekdo, ki vodi politiko, ki duhovnikom reže pravice, ki kriči o izločitvi Cerkve iz družbe, ko mora utišati verski glas, nikakor ne more računati, da bo v Cerkvi razumljen kot “svoj”. Lahko pride kot grešnik – kot vsi mi. Kot poklicani k spreobrnjenju – kot vsi mi. Ne more pa pričakovati, da bomo njegovo navzočnost razumeli kot znamenje spoštovanja. Spoštovanje se začne pri zakonih, ne pri polnočnici,« je zapisal Nahtigal. 

Martin Nahtigal: Premier v prvi klopi in puklasta drža slovenskega katoličana

»Jasno je treba povedati: nekdo, ki vodi politiko, ki duhovnikom reže pravice, ki kriči o izločitvi Cerkve iz družbe, ko mora utišati verski glas, nikakor ne more računati, da bo v Cerkvi razumljen kot “svoj”. Lahko pride kot grešnik – kot vsi mi. Kot poklicani k spreobrnjenju – kot vsi mi. Ne more pa pričakovati, da bomo njegovo navzočnost razumeli kot znamenje spoštovanja. Spoštovanje se začne pri zakonih, ne pri polnočnici,« je zapisal Nahtigal. 

Martin Nahtigal

komentarpolitikadružba

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 29. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 29. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Shranjevanje orehov

Dotaknili smo se tudi shranjevanja orehov in pritrdili poslušalki, pri kateri doma orehe operejo, posušijo in jih nato shranijo v skrinji. Zelo dobro je, pravi sestra Nikolina, če jih vakuumsko pakirajo. Taki orehi so povsem drugega okusa.  

Shranjevanje orehov

Dotaknili smo se tudi shranjevanja orehov in pritrdili poslušalki, pri kateri doma orehe operejo, posušijo in jih nato shranijo v skrinji. Zelo dobro je, pravi sestra Nikolina, če jih vakuumsko pakirajo. Taki orehi so povsem drugega okusa.  

Matjaž Merljak

kuhajmo