Skupnost, v kateri ljudje sodelujejo in se povezujejo, je varno in navdihujoče okolje. Društva, krožki, skupne aktivnosti ljudi povezujejo. Primer dobre prakse je tudi Folklorna skupina Grof Blagaj, v kateri pleše več zakonskih parov iz lokalnega okolja, v svojih nastopih poustvarja dediščino in vključuje tudi krajevne običaje. V studiu sta več povedali Anita Kobe in Malči Božnar.
Skupnost, v kateri ljudje sodelujejo in se povezujejo, je varno in navdihujoče okolje. Društva, krožki, skupne aktivnosti ljudi povezujejo. Primer dobre prakse je tudi Folklorna skupina Grof Blagaj, v kateri pleše več zakonskih parov iz lokalnega okolja, v svojih nastopih poustvarja dediščino in vključuje tudi krajevne običaje. V studiu sta več povedali Anita Kobe in Malči Božnar.
Skupnost, v kateri ljudje sodelujejo in se povezujejo, je varno in navdihujoče okolje. Društva, krožki, skupne aktivnosti ljudi povezujejo. Primer dobre prakse je tudi Folklorna skupina Grof Blagaj, v kateri pleše več zakonskih parov iz lokalnega okolja, v svojih nastopih poustvarja dediščino in vključuje tudi krajevne običaje. V studiu sta več povedali Anita Kobe in Malči Božnar.
Via positiva
Ob razcvetu narave smo k pogovoru povabili Matjaža Mastnaka, direktorja Arboretuma Voljči Potok, kjer si lahko ogledamo tudi rožni vrt z vrtnicami, razmnoženimi iz vatikanskih vrtov, ki so poimenovane tudi po papežih. O drevesih, odnosu med človekom in naravo, o razvoju in tudi o bontonu ob obisku vrta, smo se med drugim pogovarjali.
Via positiva
Ob razcvetu narave smo k pogovoru povabili Matjaža Mastnaka, direktorja Arboretuma Voljči Potok, kjer si lahko ogledamo tudi rožni vrt z vrtnicami, razmnoženimi iz vatikanskih vrtov, ki so poimenovane tudi po papežih. O drevesih, odnosu med človekom in naravo, o razvoju in tudi o bontonu ob obisku vrta, smo se med drugim pogovarjali.
Via positiva
Dr. Aleksander Zadel, specialist klinične psihologije, je v pogovoru z nami iskal poti boljšega sobivanja in razumevanja sebe. Deluje v sklopu Inštituta CAR v Kopru. Ponovili smo pogovor z njim izpred dveh let, ko smo govorili o zmotah sekiranja, ki je kar nekakšen nacionalni šport, pravi, pa o odgovornem življenju, kako lahko odvržemo, kar nas na poti osebne rasti ovira in zakaj popolnost ni Božji dar?
Via positiva
Dr. Aleksander Zadel, specialist klinične psihologije, je v pogovoru z nami iskal poti boljšega sobivanja in razumevanja sebe. Deluje v sklopu Inštituta CAR v Kopru. Ponovili smo pogovor z njim izpred dveh let, ko smo govorili o zmotah sekiranja, ki je kar nekakšen nacionalni šport, pravi, pa o odgovornem življenju, kako lahko odvržemo, kar nas na poti osebne rasti ovira in zakaj popolnost ni Božji dar?
Via positiva
Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic, ki ga obeležujemo triindvajsetega aprila, smo k pogovoru povabili dr. Kozmo Ahačiča, jezikoslovca in literarnega zgodovinarja, tudi avtorja obsežne knjige Stati inu obstati v kateri je pregledno in preprosto predstavil začetke našega jezika in književnosti. Z njim smo v poljudnem pogovoru vstopili v dragoceno zapuščino besede, pa med drugim tudi kako branje plemeniti osebnost.
Via positiva
Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic, ki ga obeležujemo triindvajsetega aprila, smo k pogovoru povabili dr. Kozmo Ahačiča, jezikoslovca in literarnega zgodovinarja, tudi avtorja obsežne knjige Stati inu obstati v kateri je pregledno in preprosto predstavil začetke našega jezika in književnosti. Z njim smo v poljudnem pogovoru vstopili v dragoceno zapuščino besede, pa med drugim tudi kako branje plemeniti osebnost.
Via positiva
Na pogovor ob velikem četrtku smo povabili Nado Žgur, zaradi njene izjemne glasbene poti, njenega navduševanja za kakovostno ustvarjanje in tudi zaradi njenega iskrenega pričevanja o Gospodovih delih. Glasba je Nadino življenje. Glasba jo je izbrala. Glasba ji daje smisel. Pravi: Ko doživiš močno ozdravljenje, doživiš Božjo moč, je v tebi izbruh zahvale, hvaležnosti. Glasba me navdušuje, izpolnjuje. Glasba je bila vedno nek izraz mene. Mama je pripovedovala, da sem se kot majhna deklica – stanovali smo nasproti mariborske stolnice, kjer je bil moj prvi stik z vero, sprehodila po cerkvi in pela tako na glas, da so vsi slišali. Učiteljica v prvem razredu šole me je razumela in spodbudila mamo, da me vpišejo v Glasbeno šolo. Vse bolj se je izražalo, da rada pojem. Ni nujno, da smo vsi izurjeni in izpopolnjeni v prepevanju, seveda če je to poklic in želimo biti v petju zgled drugim so tam zahteve višje, če pa pri ljudski maši ob meni sedi kdo, ki ne dosega višin, ki jih zahteva pesem in brunda ali poje po svoje, me seveda to ne moti. Kot rečeno, najprej sem začela v cerkvi, po različnih zborih, ko sem bila sprejeta na Srednjo glasbeno šolo, pa sem od takrat naprej vedela, da bo to moj poklic.«
“Širiti želim mir, da preko miru lahko vera pride do ljudi. Ko vložimo vse, kar nam daje Gospod in se zavedamo lepega in globokega, ki je v nas, ni nič težko. Smo pa grešni. Ko v veri pademo, glasba lahko zelo pomaga. Pogosto sedem za klavir in si zapojem psalm. Podarjene besede, ki sedejo na jezik, postanejo misli mojega srca. Hvaležnost, navdušenje, kaj imamo in kaj smo prejeli. Rada bi, da bi to sprejel in doživel ves svet. Dolga leta je tudi zame potreboval Gospod, me spravil tako rekoč na kolena, da je to odprlo moje srce. Le Sveti Duh zna počasi dozirati milost. Ko Gospod govori, se odprejo kanali.”
Via positiva
Na pogovor ob velikem četrtku smo povabili Nado Žgur, zaradi njene izjemne glasbene poti, njenega navduševanja za kakovostno ustvarjanje in tudi zaradi njenega iskrenega pričevanja o Gospodovih delih. Glasba je Nadino življenje. Glasba jo je izbrala. Glasba ji daje smisel. Pravi: Ko doživiš močno ozdravljenje, doživiš Božjo moč, je v tebi izbruh zahvale, hvaležnosti. Glasba me navdušuje, izpolnjuje. Glasba je bila vedno nek izraz mene. Mama je pripovedovala, da sem se kot majhna deklica – stanovali smo nasproti mariborske stolnice, kjer je bil moj prvi stik z vero, sprehodila po cerkvi in pela tako na glas, da so vsi slišali. Učiteljica v prvem razredu šole me je razumela in spodbudila mamo, da me vpišejo v Glasbeno šolo. Vse bolj se je izražalo, da rada pojem. Ni nujno, da smo vsi izurjeni in izpopolnjeni v prepevanju, seveda če je to poklic in želimo biti v petju zgled drugim so tam zahteve višje, če pa pri ljudski maši ob meni sedi kdo, ki ne dosega višin, ki jih zahteva pesem in brunda ali poje po svoje, me seveda to ne moti. Kot rečeno, najprej sem začela v cerkvi, po različnih zborih, ko sem bila sprejeta na Srednjo glasbeno šolo, pa sem od takrat naprej vedela, da bo to moj poklic.«
“Širiti želim mir, da preko miru lahko vera pride do ljudi. Ko vložimo vse, kar nam daje Gospod in se zavedamo lepega in globokega, ki je v nas, ni nič težko. Smo pa grešni. Ko v veri pademo, glasba lahko zelo pomaga. Pogosto sedem za klavir in si zapojem psalm. Podarjene besede, ki sedejo na jezik, postanejo misli mojega srca. Hvaležnost, navdušenje, kaj imamo in kaj smo prejeli. Rada bi, da bi to sprejel in doživel ves svet. Dolga leta je tudi zame potreboval Gospod, me spravil tako rekoč na kolena, da je to odprlo moje srce. Le Sveti Duh zna počasi dozirati milost. Ko Gospod govori, se odprejo kanali.”
Via positiva
Dr. Miran Košuta je lani prejel mednarodno Pretnarjevo nagrado in častni naslov ambasador poezije, slovenske književnosti in jezika. Je eden ključnih stebrov v slovensko manjšinskem prostoru v Italiji, ki s svojim ustvarjalnim delom vzpostavlja dialog med dvema sosedskima kulturama. Izjemen prevod Poezij Franceta Prešerna je njegovo življenjsko delo, odlikuje ga svež, sodoben in ritmični jezik, obenem pa je uspel dosledno prenesti duh Prešernove poezije v italijanski jezik. Prevod je v oddaji tudi prebral.
Via positiva
Dr. Miran Košuta je lani prejel mednarodno Pretnarjevo nagrado in častni naslov ambasador poezije, slovenske književnosti in jezika. Je eden ključnih stebrov v slovensko manjšinskem prostoru v Italiji, ki s svojim ustvarjalnim delom vzpostavlja dialog med dvema sosedskima kulturama. Izjemen prevod Poezij Franceta Prešerna je njegovo življenjsko delo, odlikuje ga svež, sodoben in ritmični jezik, obenem pa je uspel dosledno prenesti duh Prešernove poezije v italijanski jezik. Prevod je v oddaji tudi prebral.
Via positiva
Nuša Piber je profesorica glasbe, ustanoviteljica in direktorica Glasbenega centra DO-RE-MI, zasebnega Zavoda za vzgojo in izobraževanje. Nuša je tudi Willemsova učiteljica. To metodo učenja je v oddaji na hitro predstavila, spregovorila je o svojem delu z otroki z motnjo avtističnega spektra, o prizadevanjih za njihovo večje vključevanje v vse vidike družbe, saj je Nuša Piber zagovornica pravic otrok z avtizmom, na Akademiji za glasbo je organizirala mednarodni posvet z naslovom Skrivni svet avtizma.
Via positiva
Nuša Piber je profesorica glasbe, ustanoviteljica in direktorica Glasbenega centra DO-RE-MI, zasebnega Zavoda za vzgojo in izobraževanje. Nuša je tudi Willemsova učiteljica. To metodo učenja je v oddaji na hitro predstavila, spregovorila je o svojem delu z otroki z motnjo avtističnega spektra, o prizadevanjih za njihovo večje vključevanje v vse vidike družbe, saj je Nuša Piber zagovornica pravic otrok z avtizmom, na Akademiji za glasbo je organizirala mednarodni posvet z naslovom Skrivni svet avtizma.
Via positiva
Ob Jožefovem in ob Tednu družine 2025 smo k pogovoru povabili moža, očeta in terapevta, avtorja knjige z naslovom Smernik za smisel, popotnica preizkušanega logoterapevta, Matica Vidica. Po izobrazbi je profesor teologije in univerzitetni diplomirani filozof, stalni diakon, logoterapevt, psihoterapevt in predavatelj. Najprej pa mož in oče. Matic je v knjigi zapisal: Odkril sem, da od življenja ne morem pričakovati udobja, ugodja in sreče na prvo žogo, vse to je lahko le posledica odgovorov, ki jih dajem življenju.
Via positiva
Ob Jožefovem in ob Tednu družine 2025 smo k pogovoru povabili moža, očeta in terapevta, avtorja knjige z naslovom Smernik za smisel, popotnica preizkušanega logoterapevta, Matica Vidica. Po izobrazbi je profesor teologije in univerzitetni diplomirani filozof, stalni diakon, logoterapevt, psihoterapevt in predavatelj. Najprej pa mož in oče. Matic je v knjigi zapisal: Odkril sem, da od življenja ne morem pričakovati udobja, ugodja in sreče na prvo žogo, vse to je lahko le posledica odgovorov, ki jih dajem življenju.
Via positiva
Jolanda Grom Ravnikar je Slovenka leta 2024, dolgoletna prostovoljka na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, kjer se srečuje z ljudmi, ki so v hudi stiski. Vrsto let organizira dobrodelni koncert za Junake tretjega nadstropja, za otroke, ki so zboleli za rakom. Zbrani denar je vedno namenjen nakupu medicinske opreme zanje. Jolandino življenje je polno preizkušenj, odraščala je ob bolezni in izgubi v družini, prezgodaj se je morala osamosvojiti, poskrbeti za mlajšega brata, čeprav še sama otrok, in odrasti dobesedno čez noč. A kljub vsemu ostaja polna upanja in vere v boljšo prihodnost. Ob prejemu priznanja smo pogovor z njo ponovili.
Via positiva
Jolanda Grom Ravnikar je Slovenka leta 2024, dolgoletna prostovoljka na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, kjer se srečuje z ljudmi, ki so v hudi stiski. Vrsto let organizira dobrodelni koncert za Junake tretjega nadstropja, za otroke, ki so zboleli za rakom. Zbrani denar je vedno namenjen nakupu medicinske opreme zanje. Jolandino življenje je polno preizkušenj, odraščala je ob bolezni in izgubi v družini, prezgodaj se je morala osamosvojiti, poskrbeti za mlajšega brata, čeprav še sama otrok, in odrasti dobesedno čez noč. A kljub vsemu ostaja polna upanja in vere v boljšo prihodnost. Ob prejemu priznanja smo pogovor z njo ponovili.
Naš gost
Naš gost je bil akademski slikar Veljko Toman, ki je konec lanskega leta praznoval 80. rojstni dan. Ob tem je v več galerijah pripravil vrsto razstav. Z njim smo se pogovarjali o spominih na mladost v Savinjski dolini, o slikarstvu in restavratorstvu. Kakšno besedo smo namenili tudi teku, kajti večkrat je pretekel originalni maraton v Grčiji.
Za življenje
Gostili smo frančiškana in kliničnega psihologa p. dr. Christiana Gostečnika. Spregovorili smo o primerih, ko so materam pred desetletji v porodnišnici povedali, da je njihov otrok ob porodu umrl, vendar ga niso imele možnosti videti. Ob sumu, da je bil njihov otrok morda prodan, se odpirajo velike bolečine in rane. Kako živeti z njimi? Resnice namreč večini ne bo uspelo nikoli izvedeti. Svoje vprašanje gostu za naslednjo oddajo lahko pošljete na za.zivljenje@ognjice.si
Globine
Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Duhovna misel
V prvem okvirčku stripa je narisan mož s psom in ob njem hodi žena. Mož poriva pred seboj otroški voziček, medtem ko žena ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Doživetja narave
Oddajo smo posvetili 30-letnici delovanja astronomskega krožka Gimnazije Šentvid v Ljubljani. Mentorja Klemen Blokar in Andrej Lajovic sta predstavila pestro zgodovino in dejavnost krožka. Med drugim organizirajo redna srečanja za upokojence, ki si želijo pogledati v vesolje, na strehi imajo svoj observatorij, prav tako so lastniki prvega radijskega teleskopa v Sloveniji. Bogate izkušnje so nabirali tudi z dogodki, na katere so vabili zanimive goste, med njimi je bila astronavtka Sunita Williams iz NASE.
Kulturni utrinki
Tokrat smo povabili na klavirski recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič v Zavodu svetega Stanislava.
Komentar tedna
Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalec je sestro Nikolino prosil za pomoč pri pripravi carskega praženca. Potrebujemo 3 jajca, ¾ l mleka, 1 žlica soli, 2 ½ dl moke, sol. Rumenjake, sol in mleko zmiksamo. Nato dodamo moko. Dobiti moramo gostejšo zmes, kot za palačinke. Na koncu dodamo sneg, ki ga solimo in nato nežno, rahlo zamešamo. Postopek lahko poenostavimo, da v mleko zamešamo cela jajca ... Praženec bo bolj rahel, če bomo dodali tudi kakšno žlico piva ali radenske (če imamo odprto). Dobro bo tudi, če masa pol ure počiva. Takrat se bo tudi videla prava gostota in lahko še dodamo malo tekočine. Polovico mase vlijemo v posodo, kjer smo prej pogreli olje. Najlepše se peče v kakšni litoželezni ponvi. Nato to obračamo in trgamo. Veliko koščkov izberemo po okusu in željah. Jed sladkamo z marmelado ali sladkorjem (kristalni ali v prahu ali pa z medom), lahko pa zraven ponudimo čežano ali kompot. Lahko pripravimo pečenjak brez sladkorja in zraven ponudimo skledo solate ali pa ga postrežemo po enolončnici ali drugi kremi juhi.