Vedno smo učenci Ljubezni

Na Rakovniku so redna “Srečanja z Bogom”, več let jih vodi salezijanec, delegat za poklicno pastoralo, Klemen Balažič. Ali lahko sploh kdo reče, zdaj pa znam ljubiti? Vedno smo učenci ljubezni. Pred leti je tako začel razmišljati, kaj lahko še ponudi študentom in mladim v poklicih, jih spodbudi k dejavnejši veri in k poglobitvi odnosa z Bogom. 

Površinsko življenje mnogim ne zadostuje »Zame je vedno izziv, največje vprašanje, kako doseči tudi tiste, ki se za duhovno življenje posebej ne zanimajo? Osebno se jih trudim povabiti, opazujem ljudi in ob pogovoru ter navezavi osebnega stika jih povabim tudi na srečanja.« 

Teološke kreposti, vera, upanje in ljubezen, nas povezujejo. Prinašajo lepe in dobre sadove. 

Namen srečanj? »Je prav to, da si enkrat na mesec vzamemo nekaj časa, kot spodbudo za osebno delo, ni veliko je ravno dovolj pogosto za možnost duhovne rasti. Bog je naš prijatelj, v tem smislu želim z besedo in pristopom, ne na plehki način, predstaviti predvsem to, da nam je Bog blizu in hrepeni po nas. V odnosu z njim ni najbolj pomembno, kar mi želimo, ampak je še bolj pomembno to, da se odpremo Bogu, ki hrepeni po nas, se nam želi približati in je žejen naše ljubezni.«

Smo kot dvoživke »Čutimo hrepenenje po večji povezanosti z Bogom, po drugi strani pa si ne upamo zapustiti gotovosti tega sveta, privilegijev, ki nam jih ponuja. Smo kot hibridi, po eni strani hrepenimo, da bi bili tesni Jezusovi učenci, po drugi strani pa ne želimo izgubiti vsega, kar nam ponuja družba, v kateri živimo. Ta dva svetova sta si v nasprotju. In, seveda, čutimo to razdvojenost, razcepljenost. Treba pa se je odločiti, ali bomo sledili logiki tega sveta ali pa se bomo oklenili Jezusove Božje logike? Tukaj smo mnogokrat v razcepu.«  

“Smo sol, a je treba paziti, da ne presolimo duhovne hrane. Pomembna je uravnoteženost. Mera, dodajati po malo, kar je težko, ker v zadnjih časih življenje pada v skrajnosti.” 

Živimo pod pristiski

»Pritisk je danes velik, pričakovanja staršev, šole, družbe, sovrstnikov, pričakovanja do sebe so tudi mnogokrat velika, skratka nikoli ni dovolj. Mnogo je pritiskov. V pogovoru, tudi katehezah, ki jih pripravljam, zato hočem dati težo predvsem naslednjemu sporočilu, da je Jezus prišel prav zato, da nas razbremeni. Z nami vleče jarem, nismo sami v tem. Ne zavedamo se, da v poslanstvu, ki ga opravljamo v družbi, tudi v Cerkvi, ni zgolj naše breme. Jezus nam je na razpolaga, da ga vlečemo skupaj, tovor, ki nam ga nalaga življenje. Tudi sebe redno osveščam v tem, kot duhovnik namreč mnogokrat tudi doživljam stisko in si domišljam, da sem v tem trpljenju sam, toda preko molitve, odnosa z Bogom, pa prepoznam, da to ni res.« 

Graditi skupnost je krščanstvo

»Mladim povem o svojih izkušnjah, s tem jim pomagam, da lahko zaupajo Bogu, mu preložijo bremena in da v tem niso sami. Prepoznam veliko potrebo po ustanavljanju majhnih skupin, v katerih se o tem pogovarjajo, se že s tem razbremenijo, že samo zato, ker vidijo, da imamo vsi bremena, ob izmenjavi medsebojnih izkušenj prepoznajo, da v tem niso nič posebnega, da imamo podobne skrbi in bremena skoraj vsi.« 

“Iščemo upanje, v svojih življenjih in v današnji družbi. Za upanje je treba imeti ogromno vere. Bodimo upanje za ta svet. Bodimo sol. Tudi kristjani lahko hitro pademo v preizkušnjah. Z upanjem je zelo povezana potrpežljivost, vztrajati, čeprav še ne vidimo rezultatov. Uspehi so mnogokrat vidni morda šele po naši smrti.”

Odločitve

»Vidim, da bi mnogi svoje odločitve radi preložili, nekam v prihodnost. Ne gre samo za to, vedeti moramo tudi, o čem vse se je v življenju treba odločati, kaj razločevati? V naših zgodbah je polno nepovezanega, živimo raztreseno, razdrobljeno, od določenih stvari pa se je treba tudi ločiti za svobodnejšo pot naprej. Mnogi rečejo, ko prelagajo odločitev, da čakajo na znamenje? Mladi se izredno bojijo porazov in zmot. Če doživimo poraz, vemo, da smo hodili nekaj časa po poti, ki ni prava in se obrnemo ter nadaljujemo po drugi. Dokler pa sedimo in čakamo pa, ja ne moremo se zmotiti, toda obenem tudi stojimo na mestu. Pojdimo na pot, sprejmimo svojo krhkost, tudi to, da smo zmotljivi in da nam včasih preprosto ne gre. Samo premaknimo se, pojdimo iz mrtve točke, pojdimo skupaj na pot. Mlade moramo izvabiti iz pasivnosti.«  

27. 10. 2022
Vedno smo učenci Ljubezni

Na Rakovniku so redna “Srečanja z Bogom”, več let jih vodi salezijanec, delegat za poklicno pastoralo, Klemen Balažič. Ali lahko sploh kdo reče, zdaj pa znam ljubiti? Vedno smo učenci ljubezni. Pred leti je tako začel razmišljati, kaj lahko še ponudi študentom in mladim v poklicih, jih spodbudi k dejavnejši veri in k poglobitvi odnosa z Bogom. 

Površinsko življenje mnogim ne zadostuje »Zame je vedno izziv, največje vprašanje, kako doseči tudi tiste, ki se za duhovno življenje posebej ne zanimajo? Osebno se jih trudim povabiti, opazujem ljudi in ob pogovoru ter navezavi osebnega stika jih povabim tudi na srečanja.« 

Teološke kreposti, vera, upanje in ljubezen, nas povezujejo. Prinašajo lepe in dobre sadove. 

Namen srečanj? »Je prav to, da si enkrat na mesec vzamemo nekaj časa, kot spodbudo za osebno delo, ni veliko je ravno dovolj pogosto za možnost duhovne rasti. Bog je naš prijatelj, v tem smislu želim z besedo in pristopom, ne na plehki način, predstaviti predvsem to, da nam je Bog blizu in hrepeni po nas. V odnosu z njim ni najbolj pomembno, kar mi želimo, ampak je še bolj pomembno to, da se odpremo Bogu, ki hrepeni po nas, se nam želi približati in je žejen naše ljubezni.«

Smo kot dvoživke »Čutimo hrepenenje po večji povezanosti z Bogom, po drugi strani pa si ne upamo zapustiti gotovosti tega sveta, privilegijev, ki nam jih ponuja. Smo kot hibridi, po eni strani hrepenimo, da bi bili tesni Jezusovi učenci, po drugi strani pa ne želimo izgubiti vsega, kar nam ponuja družba, v kateri živimo. Ta dva svetova sta si v nasprotju. In, seveda, čutimo to razdvojenost, razcepljenost. Treba pa se je odločiti, ali bomo sledili logiki tega sveta ali pa se bomo oklenili Jezusove Božje logike? Tukaj smo mnogokrat v razcepu.«  

“Smo sol, a je treba paziti, da ne presolimo duhovne hrane. Pomembna je uravnoteženost. Mera, dodajati po malo, kar je težko, ker v zadnjih časih življenje pada v skrajnosti.” 

Živimo pod pristiski

»Pritisk je danes velik, pričakovanja staršev, šole, družbe, sovrstnikov, pričakovanja do sebe so tudi mnogokrat velika, skratka nikoli ni dovolj. Mnogo je pritiskov. V pogovoru, tudi katehezah, ki jih pripravljam, zato hočem dati težo predvsem naslednjemu sporočilu, da je Jezus prišel prav zato, da nas razbremeni. Z nami vleče jarem, nismo sami v tem. Ne zavedamo se, da v poslanstvu, ki ga opravljamo v družbi, tudi v Cerkvi, ni zgolj naše breme. Jezus nam je na razpolaga, da ga vlečemo skupaj, tovor, ki nam ga nalaga življenje. Tudi sebe redno osveščam v tem, kot duhovnik namreč mnogokrat tudi doživljam stisko in si domišljam, da sem v tem trpljenju sam, toda preko molitve, odnosa z Bogom, pa prepoznam, da to ni res.« 

Graditi skupnost je krščanstvo

»Mladim povem o svojih izkušnjah, s tem jim pomagam, da lahko zaupajo Bogu, mu preložijo bremena in da v tem niso sami. Prepoznam veliko potrebo po ustanavljanju majhnih skupin, v katerih se o tem pogovarjajo, se že s tem razbremenijo, že samo zato, ker vidijo, da imamo vsi bremena, ob izmenjavi medsebojnih izkušenj prepoznajo, da v tem niso nič posebnega, da imamo podobne skrbi in bremena skoraj vsi.« 

“Iščemo upanje, v svojih življenjih in v današnji družbi. Za upanje je treba imeti ogromno vere. Bodimo upanje za ta svet. Bodimo sol. Tudi kristjani lahko hitro pademo v preizkušnjah. Z upanjem je zelo povezana potrpežljivost, vztrajati, čeprav še ne vidimo rezultatov. Uspehi so mnogokrat vidni morda šele po naši smrti.”

Odločitve

»Vidim, da bi mnogi svoje odločitve radi preložili, nekam v prihodnost. Ne gre samo za to, vedeti moramo tudi, o čem vse se je v življenju treba odločati, kaj razločevati? V naših zgodbah je polno nepovezanega, živimo raztreseno, razdrobljeno, od določenih stvari pa se je treba tudi ločiti za svobodnejšo pot naprej. Mnogi rečejo, ko prelagajo odločitev, da čakajo na znamenje? Mladi se izredno bojijo porazov in zmot. Če doživimo poraz, vemo, da smo hodili nekaj časa po poti, ki ni prava in se obrnemo ter nadaljujemo po drugi. Dokler pa sedimo in čakamo pa, ja ne moremo se zmotiti, toda obenem tudi stojimo na mestu. Pojdimo na pot, sprejmimo svojo krhkost, tudi to, da smo zmotljivi in da nam včasih preprosto ne gre. Samo premaknimo se, pojdimo iz mrtve točke, pojdimo skupaj na pot. Mlade moramo izvabiti iz pasivnosti.«  

Nataša Ličen

VEČ ...|27. 10. 2022
Vedno smo učenci Ljubezni

Na Rakovniku so redna “Srečanja z Bogom”, več let jih vodi salezijanec, delegat za poklicno pastoralo, Klemen Balažič. Ali lahko sploh kdo reče, zdaj pa znam ljubiti? Vedno smo učenci ljubezni. Pred leti je tako začel razmišljati, kaj lahko še ponudi študentom in mladim v poklicih, jih spodbudi k dejavnejši veri in k poglobitvi odnosa z Bogom. 

Površinsko življenje mnogim ne zadostuje »Zame je vedno izziv, največje vprašanje, kako doseči tudi tiste, ki se za duhovno življenje posebej ne zanimajo? Osebno se jih trudim povabiti, opazujem ljudi in ob pogovoru ter navezavi osebnega stika jih povabim tudi na srečanja.« 

Teološke kreposti, vera, upanje in ljubezen, nas povezujejo. Prinašajo lepe in dobre sadove. 

Namen srečanj? »Je prav to, da si enkrat na mesec vzamemo nekaj časa, kot spodbudo za osebno delo, ni veliko je ravno dovolj pogosto za možnost duhovne rasti. Bog je naš prijatelj, v tem smislu želim z besedo in pristopom, ne na plehki način, predstaviti predvsem to, da nam je Bog blizu in hrepeni po nas. V odnosu z njim ni najbolj pomembno, kar mi želimo, ampak je še bolj pomembno to, da se odpremo Bogu, ki hrepeni po nas, se nam želi približati in je žejen naše ljubezni.«

Smo kot dvoživke »Čutimo hrepenenje po večji povezanosti z Bogom, po drugi strani pa si ne upamo zapustiti gotovosti tega sveta, privilegijev, ki nam jih ponuja. Smo kot hibridi, po eni strani hrepenimo, da bi bili tesni Jezusovi učenci, po drugi strani pa ne želimo izgubiti vsega, kar nam ponuja družba, v kateri živimo. Ta dva svetova sta si v nasprotju. In, seveda, čutimo to razdvojenost, razcepljenost. Treba pa se je odločiti, ali bomo sledili logiki tega sveta ali pa se bomo oklenili Jezusove Božje logike? Tukaj smo mnogokrat v razcepu.«  

“Smo sol, a je treba paziti, da ne presolimo duhovne hrane. Pomembna je uravnoteženost. Mera, dodajati po malo, kar je težko, ker v zadnjih časih življenje pada v skrajnosti.” 

Živimo pod pristiski

»Pritisk je danes velik, pričakovanja staršev, šole, družbe, sovrstnikov, pričakovanja do sebe so tudi mnogokrat velika, skratka nikoli ni dovolj. Mnogo je pritiskov. V pogovoru, tudi katehezah, ki jih pripravljam, zato hočem dati težo predvsem naslednjemu sporočilu, da je Jezus prišel prav zato, da nas razbremeni. Z nami vleče jarem, nismo sami v tem. Ne zavedamo se, da v poslanstvu, ki ga opravljamo v družbi, tudi v Cerkvi, ni zgolj naše breme. Jezus nam je na razpolaga, da ga vlečemo skupaj, tovor, ki nam ga nalaga življenje. Tudi sebe redno osveščam v tem, kot duhovnik namreč mnogokrat tudi doživljam stisko in si domišljam, da sem v tem trpljenju sam, toda preko molitve, odnosa z Bogom, pa prepoznam, da to ni res.« 

Graditi skupnost je krščanstvo

»Mladim povem o svojih izkušnjah, s tem jim pomagam, da lahko zaupajo Bogu, mu preložijo bremena in da v tem niso sami. Prepoznam veliko potrebo po ustanavljanju majhnih skupin, v katerih se o tem pogovarjajo, se že s tem razbremenijo, že samo zato, ker vidijo, da imamo vsi bremena, ob izmenjavi medsebojnih izkušenj prepoznajo, da v tem niso nič posebnega, da imamo podobne skrbi in bremena skoraj vsi.« 

“Iščemo upanje, v svojih življenjih in v današnji družbi. Za upanje je treba imeti ogromno vere. Bodimo upanje za ta svet. Bodimo sol. Tudi kristjani lahko hitro pademo v preizkušnjah. Z upanjem je zelo povezana potrpežljivost, vztrajati, čeprav še ne vidimo rezultatov. Uspehi so mnogokrat vidni morda šele po naši smrti.”

Odločitve

»Vidim, da bi mnogi svoje odločitve radi preložili, nekam v prihodnost. Ne gre samo za to, vedeti moramo tudi, o čem vse se je v življenju treba odločati, kaj razločevati? V naših zgodbah je polno nepovezanega, živimo raztreseno, razdrobljeno, od določenih stvari pa se je treba tudi ločiti za svobodnejšo pot naprej. Mnogi rečejo, ko prelagajo odločitev, da čakajo na znamenje? Mladi se izredno bojijo porazov in zmot. Če doživimo poraz, vemo, da smo hodili nekaj časa po poti, ki ni prava in se obrnemo ter nadaljujemo po drugi. Dokler pa sedimo in čakamo pa, ja ne moremo se zmotiti, toda obenem tudi stojimo na mestu. Pojdimo na pot, sprejmimo svojo krhkost, tudi to, da smo zmotljivi in da nam včasih preprosto ne gre. Samo premaknimo se, pojdimo iz mrtve točke, pojdimo skupaj na pot. Mlade moramo izvabiti iz pasivnosti.«  

Nataša Ličen

mladipogovorvzgojaduhovnostodnosi

Via positiva

VEČ ... |
Volnena zgodba družinskega podjetja Soven: V naravi smo videli prihodnost

Pri družinskem podjetju Soven so vztrajali pri svoji viziji in volno začeli inovativno uporabljati v veliko produktih. Po tridesetih letih dela smo v studio povabili Marijo Srblin, ki je opisala njihovo družinsko poslovno pot in možnosti, ki se jim z volno še odpirajo v poslovnem svetu, tudi na tujih trgih. Pogovarjali smo se tudi o samooskrbi, o zanimanjih mladih za prevzem kmetij, reji drobnice ter o razvoju in široki rabi izdelkov iz volne. 

Volnena zgodba družinskega podjetja Soven: V naravi smo videli prihodnost

Pri družinskem podjetju Soven so vztrajali pri svoji viziji in volno začeli inovativno uporabljati v veliko produktih. Po tridesetih letih dela smo v studio povabili Marijo Srblin, ki je opisala njihovo družinsko poslovno pot in možnosti, ki se jim z volno še odpirajo v poslovnem svetu, tudi na tujih trgih. Pogovarjali smo se tudi o samooskrbi, o zanimanjih mladih za prevzem kmetij, reji drobnice ter o razvoju in široki rabi izdelkov iz volne. 

družbapogovorodnosigospodarstvonaravaposlovnostinovativnost

Via positiva

Volnena zgodba družinskega podjetja Soven: V naravi smo videli prihodnost

Pri družinskem podjetju Soven so vztrajali pri svoji viziji in volno začeli inovativno uporabljati v veliko produktih. Po tridesetih letih dela smo v studio povabili Marijo Srblin, ki je opisala njihovo družinsko poslovno pot in možnosti, ki se jim z volno še odpirajo v poslovnem svetu, tudi na tujih trgih. Pogovarjali smo se tudi o samooskrbi, o zanimanjih mladih za prevzem kmetij, reji drobnice ter o razvoju in široki rabi izdelkov iz volne. 

VEČ ...|19. 2. 2026
Volnena zgodba družinskega podjetja Soven: V naravi smo videli prihodnost

Pri družinskem podjetju Soven so vztrajali pri svoji viziji in volno začeli inovativno uporabljati v veliko produktih. Po tridesetih letih dela smo v studio povabili Marijo Srblin, ki je opisala njihovo družinsko poslovno pot in možnosti, ki se jim z volno še odpirajo v poslovnem svetu, tudi na tujih trgih. Pogovarjali smo se tudi o samooskrbi, o zanimanjih mladih za prevzem kmetij, reji drobnice ter o razvoju in široki rabi izdelkov iz volne. 

Nataša Ličen

družbapogovorodnosigospodarstvonaravaposlovnostinovativnost

Via positiva

VEČ ... |
Pust več kot zgolj zabava

Z dr. Jurijem Fikfakom, etnologom in slovenistom, z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, smo govorili o ozadju pustnega rajanja, ki je več kot zgolj čas zabave. »Pustne prakse se z urbanizacijo spreminjajo. Kar je bilo nekoč izraz podeželske solidarnosti, se danes seli v urbane festivale. Podeželsko in mestno se ne izključujeta, temveč prepletata: mesto potrebuje folklorni spektakel, vas pa urbano priznanje. Tako nastaja hibridna oblika sodobnosti, v kateri se tradicija in turizem medsebojno dopolnjujeta», je med drugim povedal sogovornik. 

Pust več kot zgolj zabava

Z dr. Jurijem Fikfakom, etnologom in slovenistom, z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, smo govorili o ozadju pustnega rajanja, ki je več kot zgolj čas zabave. »Pustne prakse se z urbanizacijo spreminjajo. Kar je bilo nekoč izraz podeželske solidarnosti, se danes seli v urbane festivale. Podeželsko in mestno se ne izključujeta, temveč prepletata: mesto potrebuje folklorni spektakel, vas pa urbano priznanje. Tako nastaja hibridna oblika sodobnosti, v kateri se tradicija in turizem medsebojno dopolnjujeta», je med drugim povedal sogovornik. 

pogovortradicijazgodovinapreteklostkulturaodnosi

Via positiva

Pust več kot zgolj zabava

Z dr. Jurijem Fikfakom, etnologom in slovenistom, z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, smo govorili o ozadju pustnega rajanja, ki je več kot zgolj čas zabave. »Pustne prakse se z urbanizacijo spreminjajo. Kar je bilo nekoč izraz podeželske solidarnosti, se danes seli v urbane festivale. Podeželsko in mestno se ne izključujeta, temveč prepletata: mesto potrebuje folklorni spektakel, vas pa urbano priznanje. Tako nastaja hibridna oblika sodobnosti, v kateri se tradicija in turizem medsebojno dopolnjujeta», je med drugim povedal sogovornik. 

VEČ ...|12. 2. 2026
Pust več kot zgolj zabava

Z dr. Jurijem Fikfakom, etnologom in slovenistom, z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, smo govorili o ozadju pustnega rajanja, ki je več kot zgolj čas zabave. »Pustne prakse se z urbanizacijo spreminjajo. Kar je bilo nekoč izraz podeželske solidarnosti, se danes seli v urbane festivale. Podeželsko in mestno se ne izključujeta, temveč prepletata: mesto potrebuje folklorni spektakel, vas pa urbano priznanje. Tako nastaja hibridna oblika sodobnosti, v kateri se tradicija in turizem medsebojno dopolnjujeta», je med drugim povedal sogovornik. 

Nataša Ličen

pogovortradicijazgodovinapreteklostkulturaodnosi

Via positiva

VEČ ... |
Dr. Peter Millonig: Pravi pomen je zgolj v presežnem, sicer nima smisla

»Človek današnjega časa je človek horizontale, ne pa vertikale. Borimo se za najboljšo osebno pot, privatno in službeno življenje. Past pri tem je, da postajamo sami svoj bogec. Globalisti imajo drug pogled na svet, kot ljudje, zelo zasidrani v duhovnosti.« Avtor zapisanega je dr. Peter Millonig, pravnik, ekonomist, poslovnež, publicist in avtor trilogije duhovne proze »Zasidran v veri», ki je izšla pri Založbi Ognjišče

Dr. Peter Millonig: Pravi pomen je zgolj v presežnem, sicer nima smisla

»Človek današnjega časa je človek horizontale, ne pa vertikale. Borimo se za najboljšo osebno pot, privatno in službeno življenje. Past pri tem je, da postajamo sami svoj bogec. Globalisti imajo drug pogled na svet, kot ljudje, zelo zasidrani v duhovnosti.« Avtor zapisanega je dr. Peter Millonig, pravnik, ekonomist, poslovnež, publicist in avtor trilogije duhovne proze »Zasidran v veri», ki je izšla pri Založbi Ognjišče

odnosipogovorkulturaduhovnostvera

Via positiva

Dr. Peter Millonig: Pravi pomen je zgolj v presežnem, sicer nima smisla

»Človek današnjega časa je človek horizontale, ne pa vertikale. Borimo se za najboljšo osebno pot, privatno in službeno življenje. Past pri tem je, da postajamo sami svoj bogec. Globalisti imajo drug pogled na svet, kot ljudje, zelo zasidrani v duhovnosti.« Avtor zapisanega je dr. Peter Millonig, pravnik, ekonomist, poslovnež, publicist in avtor trilogije duhovne proze »Zasidran v veri», ki je izšla pri Založbi Ognjišče

VEČ ...|5. 2. 2026
Dr. Peter Millonig: Pravi pomen je zgolj v presežnem, sicer nima smisla

»Človek današnjega časa je človek horizontale, ne pa vertikale. Borimo se za najboljšo osebno pot, privatno in službeno življenje. Past pri tem je, da postajamo sami svoj bogec. Globalisti imajo drug pogled na svet, kot ljudje, zelo zasidrani v duhovnosti.« Avtor zapisanega je dr. Peter Millonig, pravnik, ekonomist, poslovnež, publicist in avtor trilogije duhovne proze »Zasidran v veri», ki je izšla pri Založbi Ognjišče

Nataša Ličen

odnosipogovorkulturaduhovnostvera

Via positiva

VEČ ... |
Klemen Cezar - Rap za Boga

Klemen Cezar je vse bolj uveljavljeni »repar«. Pred štirimi leti je na odru »Stične mladih« opozoril nase in navdušil. Tovrstno glasbo rad posluša že od rosno mladih let. Všeč mu je moč besedila v njej. Rad bi v letu ali dveh posnel album, in, doda, nastopil tudi na radijskem festivalu. Deluje v skupini Debu ptč. Tudi v lokostrelstvu je žel uspehe, dosegal priznanja in najboljše uvrstitve, dlje časa pa zdaj deluje tudi kot mednarodni sodnik na lokostrelskih tekmovanjih po svetu. Po poklicu je kemijski inženir, premore pa tudi osebno kemijo ali karizmo, ki jo na odru uspe predati občinstvu. Je katehet, v oddaji je spregovoril tudi o svojih izkušnjah na poti življenja, oziroma na poti vnovičnega srečanja z Bogom. 

Klemen Cezar - Rap za Boga

Klemen Cezar je vse bolj uveljavljeni »repar«. Pred štirimi leti je na odru »Stične mladih« opozoril nase in navdušil. Tovrstno glasbo rad posluša že od rosno mladih let. Všeč mu je moč besedila v njej. Rad bi v letu ali dveh posnel album, in, doda, nastopil tudi na radijskem festivalu. Deluje v skupini Debu ptč. Tudi v lokostrelstvu je žel uspehe, dosegal priznanja in najboljše uvrstitve, dlje časa pa zdaj deluje tudi kot mednarodni sodnik na lokostrelskih tekmovanjih po svetu. Po poklicu je kemijski inženir, premore pa tudi osebno kemijo ali karizmo, ki jo na odru uspe predati občinstvu. Je katehet, v oddaji je spregovoril tudi o svojih izkušnjah na poti življenja, oziroma na poti vnovičnega srečanja z Bogom. 

družbaodnosipogovorduhovnostglasbamladi

Via positiva

Klemen Cezar - Rap za Boga

Klemen Cezar je vse bolj uveljavljeni »repar«. Pred štirimi leti je na odru »Stične mladih« opozoril nase in navdušil. Tovrstno glasbo rad posluša že od rosno mladih let. Všeč mu je moč besedila v njej. Rad bi v letu ali dveh posnel album, in, doda, nastopil tudi na radijskem festivalu. Deluje v skupini Debu ptč. Tudi v lokostrelstvu je žel uspehe, dosegal priznanja in najboljše uvrstitve, dlje časa pa zdaj deluje tudi kot mednarodni sodnik na lokostrelskih tekmovanjih po svetu. Po poklicu je kemijski inženir, premore pa tudi osebno kemijo ali karizmo, ki jo na odru uspe predati občinstvu. Je katehet, v oddaji je spregovoril tudi o svojih izkušnjah na poti življenja, oziroma na poti vnovičnega srečanja z Bogom. 

VEČ ...|29. 1. 2026
Klemen Cezar - Rap za Boga

Klemen Cezar je vse bolj uveljavljeni »repar«. Pred štirimi leti je na odru »Stične mladih« opozoril nase in navdušil. Tovrstno glasbo rad posluša že od rosno mladih let. Všeč mu je moč besedila v njej. Rad bi v letu ali dveh posnel album, in, doda, nastopil tudi na radijskem festivalu. Deluje v skupini Debu ptč. Tudi v lokostrelstvu je žel uspehe, dosegal priznanja in najboljše uvrstitve, dlje časa pa zdaj deluje tudi kot mednarodni sodnik na lokostrelskih tekmovanjih po svetu. Po poklicu je kemijski inženir, premore pa tudi osebno kemijo ali karizmo, ki jo na odru uspe predati občinstvu. Je katehet, v oddaji je spregovoril tudi o svojih izkušnjah na poti življenja, oziroma na poti vnovičnega srečanja z Bogom. 

Nataša Ličen

družbaodnosipogovorduhovnostglasbamladi

Via positiva

VEČ ... |
Naučila sem se celo reči: Tega pa ne bom

»Zadovoljna sem s svojim življenjem. Nekatere pretekle odločitve bi lahko preskočila, vendar sem se iz njih tudi učila«, je v pogovoru dejala mag. Andreja Jernejčič. Novinarka, svetovalka za odnose z javnostmi in veščin javnega nastopanja, ki je ob predavanjih, tudi na več fakultetah, delavnicah in ob avtorskih televizijskih oddajah, izdala več knjig, zadnja govori o samozavesti. Andreja pravi: »Pri nastopanju sta ključni iskrenost in vsebina«

Naučila sem se celo reči: Tega pa ne bom

»Zadovoljna sem s svojim življenjem. Nekatere pretekle odločitve bi lahko preskočila, vendar sem se iz njih tudi učila«, je v pogovoru dejala mag. Andreja Jernejčič. Novinarka, svetovalka za odnose z javnostmi in veščin javnega nastopanja, ki je ob predavanjih, tudi na več fakultetah, delavnicah in ob avtorskih televizijskih oddajah, izdala več knjig, zadnja govori o samozavesti. Andreja pravi: »Pri nastopanju sta ključni iskrenost in vsebina«

družbapogovorodnosiizobraževanjepoklickomunikacija

Via positiva

Naučila sem se celo reči: Tega pa ne bom

»Zadovoljna sem s svojim življenjem. Nekatere pretekle odločitve bi lahko preskočila, vendar sem se iz njih tudi učila«, je v pogovoru dejala mag. Andreja Jernejčič. Novinarka, svetovalka za odnose z javnostmi in veščin javnega nastopanja, ki je ob predavanjih, tudi na več fakultetah, delavnicah in ob avtorskih televizijskih oddajah, izdala več knjig, zadnja govori o samozavesti. Andreja pravi: »Pri nastopanju sta ključni iskrenost in vsebina«

VEČ ...|22. 1. 2026
Naučila sem se celo reči: Tega pa ne bom

»Zadovoljna sem s svojim življenjem. Nekatere pretekle odločitve bi lahko preskočila, vendar sem se iz njih tudi učila«, je v pogovoru dejala mag. Andreja Jernejčič. Novinarka, svetovalka za odnose z javnostmi in veščin javnega nastopanja, ki je ob predavanjih, tudi na več fakultetah, delavnicah in ob avtorskih televizijskih oddajah, izdala več knjig, zadnja govori o samozavesti. Andreja pravi: »Pri nastopanju sta ključni iskrenost in vsebina«

Nataša Ličen

družbapogovorodnosiizobraževanjepoklickomunikacija

Via positiva

VEČ ... |
Ples Bojke Bojane Čebulj

Med knjigami radovljiške knjižnice je nastal pogovor z domačinko, ki je skupnosti veliko dala in se kljub spremembam v življenju, ki so se ji zaradi bolezni zgodile pred šestnajstimi leti, še vedno trudi ostati povezana v lokalnem okolju. O svojih raznolikih poteh Bojka Bojana Čebulj navdihujoče piše tudi v romanu »Plesala je z mano». 

Ples Bojke Bojane Čebulj

Med knjigami radovljiške knjižnice je nastal pogovor z domačinko, ki je skupnosti veliko dala in se kljub spremembam v življenju, ki so se ji zaradi bolezni zgodile pred šestnajstimi leti, še vedno trudi ostati povezana v lokalnem okolju. O svojih raznolikih poteh Bojka Bojana Čebulj navdihujoče piše tudi v romanu »Plesala je z mano». 

družbapogovorodnosi

Via positiva

Ples Bojke Bojane Čebulj

Med knjigami radovljiške knjižnice je nastal pogovor z domačinko, ki je skupnosti veliko dala in se kljub spremembam v življenju, ki so se ji zaradi bolezni zgodile pred šestnajstimi leti, še vedno trudi ostati povezana v lokalnem okolju. O svojih raznolikih poteh Bojka Bojana Čebulj navdihujoče piše tudi v romanu »Plesala je z mano». 

VEČ ...|15. 1. 2026
Ples Bojke Bojane Čebulj

Med knjigami radovljiške knjižnice je nastal pogovor z domačinko, ki je skupnosti veliko dala in se kljub spremembam v življenju, ki so se ji zaradi bolezni zgodile pred šestnajstimi leti, še vedno trudi ostati povezana v lokalnem okolju. O svojih raznolikih poteh Bojka Bojana Čebulj navdihujoče piše tudi v romanu »Plesala je z mano». 

Nataša Ličen

družbapogovorodnosi

Via positiva

VEČ ... |
Gasparijeva dediščina 

Robert Kužnik iz Studia Zibka, ki je nastal z mislijo na kulturno dediščino, prihaja iz Cerknice, rad izdeluje iz lesa, je ljubiteljski oblikovalec, delal je tudi v grafičnem studiu in bil nekaj časa celo urednik lokalnega časopisa. Širši javnosti pa je poznan predvsem kot eden od največjih raziskovalcev, poznavalcev in zbirateljev širokega ustvarjalnega opusa Maksima Gasparija. Je tudi avtor obsežne knjige o tem pomembnem slovenskem ljudskem umetniku.    

Gasparijeva dediščina 

Robert Kužnik iz Studia Zibka, ki je nastal z mislijo na kulturno dediščino, prihaja iz Cerknice, rad izdeluje iz lesa, je ljubiteljski oblikovalec, delal je tudi v grafičnem studiu in bil nekaj časa celo urednik lokalnega časopisa. Širši javnosti pa je poznan predvsem kot eden od največjih raziskovalcev, poznavalcev in zbirateljev širokega ustvarjalnega opusa Maksima Gasparija. Je tudi avtor obsežne knjige o tem pomembnem slovenskem ljudskem umetniku.    

pogovordediščinaizročilozgodovinadružbakultura

Via positiva

Gasparijeva dediščina 

Robert Kužnik iz Studia Zibka, ki je nastal z mislijo na kulturno dediščino, prihaja iz Cerknice, rad izdeluje iz lesa, je ljubiteljski oblikovalec, delal je tudi v grafičnem studiu in bil nekaj časa celo urednik lokalnega časopisa. Širši javnosti pa je poznan predvsem kot eden od največjih raziskovalcev, poznavalcev in zbirateljev širokega ustvarjalnega opusa Maksima Gasparija. Je tudi avtor obsežne knjige o tem pomembnem slovenskem ljudskem umetniku.    

VEČ ...|8. 1. 2026
Gasparijeva dediščina 

Robert Kužnik iz Studia Zibka, ki je nastal z mislijo na kulturno dediščino, prihaja iz Cerknice, rad izdeluje iz lesa, je ljubiteljski oblikovalec, delal je tudi v grafičnem studiu in bil nekaj časa celo urednik lokalnega časopisa. Širši javnosti pa je poznan predvsem kot eden od največjih raziskovalcev, poznavalcev in zbirateljev širokega ustvarjalnega opusa Maksima Gasparija. Je tudi avtor obsežne knjige o tem pomembnem slovenskem ljudskem umetniku.    

Nataša Ličen

pogovordediščinaizročilozgodovinadružbakultura

Via positiva

VEČ ... |
Sveta ne poganja denar, temveč dobro odnosi 

Na Svetovni dan miru smo se pogovarjali z Andrejem Pešcem. Po izobrazbi je politolog. Verjame in v tej smeri tudi deluje, da sveta ne poganja denar, temveč dobri odnosi. Je avtor več knjig, predavatelj in strokovni sodelavec tudi v ustanovah, kot so mladinski centri in zapori. Harmonija odnosov je skupni imenovalec njegovega učenja, dela in tudi iskanja. Namen pogovora je spodbuda, da bi bolje slišali drug drugega, se zavestno urili in učili poslušanja ter sprejemanja drugih in drugačnih. 

Sveta ne poganja denar, temveč dobro odnosi 

Na Svetovni dan miru smo se pogovarjali z Andrejem Pešcem. Po izobrazbi je politolog. Verjame in v tej smeri tudi deluje, da sveta ne poganja denar, temveč dobri odnosi. Je avtor več knjig, predavatelj in strokovni sodelavec tudi v ustanovah, kot so mladinski centri in zapori. Harmonija odnosov je skupni imenovalec njegovega učenja, dela in tudi iskanja. Namen pogovora je spodbuda, da bi bolje slišali drug drugega, se zavestno urili in učili poslušanja ter sprejemanja drugih in drugačnih. 

družbaodnosipogovor

Via positiva

Sveta ne poganja denar, temveč dobro odnosi 

Na Svetovni dan miru smo se pogovarjali z Andrejem Pešcem. Po izobrazbi je politolog. Verjame in v tej smeri tudi deluje, da sveta ne poganja denar, temveč dobri odnosi. Je avtor več knjig, predavatelj in strokovni sodelavec tudi v ustanovah, kot so mladinski centri in zapori. Harmonija odnosov je skupni imenovalec njegovega učenja, dela in tudi iskanja. Namen pogovora je spodbuda, da bi bolje slišali drug drugega, se zavestno urili in učili poslušanja ter sprejemanja drugih in drugačnih. 

VEČ ...|1. 1. 2026
Sveta ne poganja denar, temveč dobro odnosi 

Na Svetovni dan miru smo se pogovarjali z Andrejem Pešcem. Po izobrazbi je politolog. Verjame in v tej smeri tudi deluje, da sveta ne poganja denar, temveč dobri odnosi. Je avtor več knjig, predavatelj in strokovni sodelavec tudi v ustanovah, kot so mladinski centri in zapori. Harmonija odnosov je skupni imenovalec njegovega učenja, dela in tudi iskanja. Namen pogovora je spodbuda, da bi bolje slišali drug drugega, se zavestno urili in učili poslušanja ter sprejemanja drugih in drugačnih. 

Nataša Ličen

družbaodnosipogovor

Via positiva

Via positiva

Sodobni človek vse pogosteje čuti izgubo pristnega stika s seboj, s Stvarnikom in s smislom bivanja. V enournih pogovorih s strokovnjaki različnih področij, predvsem pa s področja psihologije, razgrinjamo možnosti po vnovičnem prebujenju. Govorimo o izbirah, ki vračajo zadovoljstvo, kažemo drugačne možnosti notranje izpolnitve in spodbujamo k izstopu iz ujetosti, lažne privlačnosti agresivnega potrošništva ter novodobnih pritiskov o tem, kakšen naj bi bil uspešen človek - večno mlad, srečen in prekipevajoč v udobju. Izstopimo, da bi znova našli sebe. To je naš namen pogovornih oddaj, s katerimi stopamo na pozitivno stran.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ... |
Kaj je kultura srca?

Gosta oddaje Za življenje sta bila zakonca Perko, dr. Verena in dr. Andrej. Tema pa KULTURA. Kako jo živeti v medsebojnih odnosih, kako gojiti sočutje in strpnost? Kako gojiti izročilo, vse, kar smo prejeli od naših prednikov? Kako ravnamo z jezikom, z našo ljubo slovenščino?

Kaj je kultura srca?

Gosta oddaje Za življenje sta bila zakonca Perko, dr. Verena in dr. Andrej. Tema pa KULTURA. Kako jo živeti v medsebojnih odnosih, kako gojiti sočutje in strpnost? Kako gojiti izročilo, vse, kar smo prejeli od naših prednikov? Kako ravnamo z jezikom, z našo ljubo slovenščino?

Mateja Subotičanec

vzgojakultura

Moja zgodba

VEČ ... |
Film Exodus 1945: Naša kri

Poslušate lahko predstavitev novega slovenskega celovečernega filma Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. S sanitetnim vlakom iz Ljubljane poleg domobranskih ranjencev potujeta tudi zdravnika dr. Janez Janež in dr. Valentin Meršol z družino. Naši gostje so bili pobudnik projekta David Sipoš, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in igralec: Jernej Kuntner. Film, katerega ogled priporočamo, smo osvetlili iz zgodovinske, produkcijske in občečloveške plati.

Film Exodus 1945: Naša kri

Poslušate lahko predstavitev novega slovenskega celovečernega filma Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. S sanitetnim vlakom iz Ljubljane poleg domobranskih ranjencev potujeta tudi zdravnika dr. Janez Janež in dr. Valentin Meršol z družino. Naši gostje so bili pobudnik projekta David Sipoš, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in igralec: Jernej Kuntner. Film, katerega ogled priporočamo, smo osvetlili iz zgodovinske, produkcijske in občečloveške plati.

Jože Bartolj

spominpolitikaexodus 1945Naša kriStudio siposhJernej KuntnerMitja FerencDavid SipošValentin MeršolJanez Janež

Pogovor o

VEČ ... |
Prepoved družbenih omrežij za mlade

O prepovedi uporabe družbenih omrežij do določene starosti razmišlja vse več držav, tudi Slovenija, saj več raziskav kaže, da prisotnost spletnih platform, kot so TikTok, Snapchat in Instagram, močno škoduje duševnemu zdravju mladostnikov, prinaša pa tudi druge nevarnosti. O tem, pa tudi o umetni inteligenci, ki je pravzaprav del družbenih omrežij govorijo antropolog Dan Podjed, direktor Inštituta Integrum in profesor informatike na gimnaziji Benjamin Tomažič ter psihologinja iz Centra Logout Manca Kok

Prepoved družbenih omrežij za mlade

O prepovedi uporabe družbenih omrežij do določene starosti razmišlja vse več držav, tudi Slovenija, saj več raziskav kaže, da prisotnost spletnih platform, kot so TikTok, Snapchat in Instagram, močno škoduje duševnemu zdravju mladostnikov, prinaša pa tudi druge nevarnosti. O tem, pa tudi o umetni inteligenci, ki je pravzaprav del družbenih omrežij govorijo antropolog Dan Podjed, direktor Inštituta Integrum in profesor informatike na gimnaziji Benjamin Tomažič ter psihologinja iz Centra Logout Manca Kok

Petra Stopar

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Zanimanje za pouk slovenščine raste

Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino

Zanimanje za pouk slovenščine raste

Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino

Matjaž Merljak

družbarojakišolstvo

Sol in luč

VEČ ... |
Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Kulturni utrinki

VEČ ... |
ZVKDS v novih prostorih, iščejo dela Franceta Podrekarja in folklora v Ljubljani.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je del svojih služb preselil v Gruberjevo palačo. V Narodni galeriji pripravljajo pregledno razstavo ilustratorja Franceta Podrekarja in iščejo njegova originalna dela. V Centru kulture Španski borci bo 2. in 3. marca potekal osrednji ljubljanski folklorni dogodek leta.

ZVKDS v novih prostorih, iščejo dela Franceta Podrekarja in folklora v Ljubljani.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je del svojih služb preselil v Gruberjevo palačo. V Narodni galeriji pripravljajo pregledno razstavo ilustratorja Franceta Podrekarja in iščejo njegova originalna dela. V Centru kulture Španski borci bo 2. in 3. marca potekal osrednji ljubljanski folklorni dogodek leta.

Jože Bartolj

kulturaGrubarjeva palačaZVKDSFrance PodrekarŠpanski borciLjubljanska ringarajaMaroltovo srečanjeNapev odsev

Komentar Družina

VEČ ... |
Bogomir Štefanič: Solze in upanje

Na pragu predvolilnega časa se nam je s filmom Exodus 1945: Naša kri zgodilo nekaj, kar kot balzam blaži napetosti in tke skupnostno oblačilo, v katero se lahko odenemo vsi.

Bogomir Štefanič: Solze in upanje

Na pragu predvolilnega časa se nam je s filmom Exodus 1945: Naša kri zgodilo nekaj, kar kot balzam blaži napetosti in tke skupnostno oblačilo, v katero se lahko odenemo vsi.

Bogomir Štefanič

komentar

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 26. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 26. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Učenje metod in orodij v pomoč ob močnem stresu

V Sloveniji deluje holistični center Karnion, v katerem na inovativne načine trenirajo in pomagajo pridobiti znanje tujih jezikov ter učijo, kako se lahko z različnimi orodji opolnomočimo ob prevelikem stresu. Pogovarjali smo se z Rozi Bernik

Učenje metod in orodij v pomoč ob močnem stresu

V Sloveniji deluje holistični center Karnion, v katerem na inovativne načine trenirajo in pomagajo pridobiti znanje tujih jezikov ter učijo, kako se lahko z različnimi orodji opolnomočimo ob prevelikem stresu. Pogovarjali smo se z Rozi Bernik

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo