Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 2. del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

2. 11. 2025
Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 2. del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Jože Bartolj

VEČ ...|2. 11. 2025
Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 2. del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Jože Bartolj

spominpolitika

Moja zgodba

VEČ ... |
Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 3.del

Pred časom je v Ljubljani potekal znanstveni posvet Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Pripravili so ga ob 180. obletnici prve javne rabe modernega imena Slovenija, letos, ko slavimo 35 letnico samostojnosti, pa so ti prispevki še posebej aktualni. V tretji oddaji v nizu lahko prisluhnete prispevku dr. Janeza Höflerja »Od Sclavinie do Sclavonie: o pojmu Slovenija v srednjem veku.« Sledi pa še prispevek dr. Aleša Mavra »Zedinjena Slovenija od programa do prve delne uresničitve.«

Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 3.del

Pred časom je v Ljubljani potekal znanstveni posvet Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Pripravili so ga ob 180. obletnici prve javne rabe modernega imena Slovenija, letos, ko slavimo 35 letnico samostojnosti, pa so ti prispevki še posebej aktualni. V tretji oddaji v nizu lahko prisluhnete prispevku dr. Janeza Höflerja »Od Sclavinie do Sclavonie: o pojmu Slovenija v srednjem veku.« Sledi pa še prispevek dr. Aleša Mavra »Zedinjena Slovenija od programa do prve delne uresničitve.«

spominpolitikaSlovenija poimenovanja in pojmovanja skozi stoletjaJanez HöflerOd Sclavinie do SclavonieAleš MaverZedinjena Slovenija od programa do prve delne uresničitve

Moja zgodba

Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 3.del

Pred časom je v Ljubljani potekal znanstveni posvet Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Pripravili so ga ob 180. obletnici prve javne rabe modernega imena Slovenija, letos, ko slavimo 35 letnico samostojnosti, pa so ti prispevki še posebej aktualni. V tretji oddaji v nizu lahko prisluhnete prispevku dr. Janeza Höflerja »Od Sclavinie do Sclavonie: o pojmu Slovenija v srednjem veku.« Sledi pa še prispevek dr. Aleša Mavra »Zedinjena Slovenija od programa do prve delne uresničitve.«

VEČ ...|5. 7. 2026
Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 3.del

Pred časom je v Ljubljani potekal znanstveni posvet Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Pripravili so ga ob 180. obletnici prve javne rabe modernega imena Slovenija, letos, ko slavimo 35 letnico samostojnosti, pa so ti prispevki še posebej aktualni. V tretji oddaji v nizu lahko prisluhnete prispevku dr. Janeza Höflerja »Od Sclavinie do Sclavonie: o pojmu Slovenija v srednjem veku.« Sledi pa še prispevek dr. Aleša Mavra »Zedinjena Slovenija od programa do prve delne uresničitve.«

Jože Bartolj

spominpolitikaSlovenija poimenovanja in pojmovanja skozi stoletjaJanez HöflerOd Sclavinie do SclavonieAleš MaverZedinjena Slovenija od programa do prve delne uresničitve

Moja zgodba

VEČ ... |
Knjiga Skupinski portret z očetom Jasne Blažič

Slovenska matica je izdala knjigo Jasne Blažič Skupinski portret z očetom, spomine na očeta publicista in disidenta v komunističnem režimu Viktorja Blažiča, ki so ga komunisti zaradi sodelovanja z Edvardom Kocbekom in Borisom Pahorjem sredi 70. let »obsodili« na stalinističnem procesu in zaprli. Predstavitev je bila 26. maja, vodila jo je takrat še tajnica urednica Slovenske matice Ifigenija Fridel Jarc, poleg avtorica Jasne Blažič pa je sodelovala tudi publicistka Alenka Puhar, ki je bila nekaj časa Blažičeva stanovska kolegica na časopisu Delo.

Knjiga Skupinski portret z očetom Jasne Blažič

Slovenska matica je izdala knjigo Jasne Blažič Skupinski portret z očetom, spomine na očeta publicista in disidenta v komunističnem režimu Viktorja Blažiča, ki so ga komunisti zaradi sodelovanja z Edvardom Kocbekom in Borisom Pahorjem sredi 70. let »obsodili« na stalinističnem procesu in zaprli. Predstavitev je bila 26. maja, vodila jo je takrat še tajnica urednica Slovenske matice Ifigenija Fridel Jarc, poleg avtorica Jasne Blažič pa je sodelovala tudi publicistka Alenka Puhar, ki je bila nekaj časa Blažičeva stanovska kolegica na časopisu Delo.

spominpolitikaJasna BlažičViktor BlažičIfigenija Fridl JarcAlenka PuharSkupinski portret z očetom

Moja zgodba

Knjiga Skupinski portret z očetom Jasne Blažič

Slovenska matica je izdala knjigo Jasne Blažič Skupinski portret z očetom, spomine na očeta publicista in disidenta v komunističnem režimu Viktorja Blažiča, ki so ga komunisti zaradi sodelovanja z Edvardom Kocbekom in Borisom Pahorjem sredi 70. let »obsodili« na stalinističnem procesu in zaprli. Predstavitev je bila 26. maja, vodila jo je takrat še tajnica urednica Slovenske matice Ifigenija Fridel Jarc, poleg avtorica Jasne Blažič pa je sodelovala tudi publicistka Alenka Puhar, ki je bila nekaj časa Blažičeva stanovska kolegica na časopisu Delo.

VEČ ...|28. 6. 2026
Knjiga Skupinski portret z očetom Jasne Blažič

Slovenska matica je izdala knjigo Jasne Blažič Skupinski portret z očetom, spomine na očeta publicista in disidenta v komunističnem režimu Viktorja Blažiča, ki so ga komunisti zaradi sodelovanja z Edvardom Kocbekom in Borisom Pahorjem sredi 70. let »obsodili« na stalinističnem procesu in zaprli. Predstavitev je bila 26. maja, vodila jo je takrat še tajnica urednica Slovenske matice Ifigenija Fridel Jarc, poleg avtorica Jasne Blažič pa je sodelovala tudi publicistka Alenka Puhar, ki je bila nekaj časa Blažičeva stanovska kolegica na časopisu Delo.

Jože Bartolj

spominpolitikaJasna BlažičViktor BlažičIfigenija Fridl JarcAlenka PuharSkupinski portret z očetom

Moja zgodba

VEČ ... |
Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 2.del

Ob bližajočem prazniku 35-letnici samostojne Slovenije v oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke iz znanstvenega posveta z naslovom Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Borisa Golca o Dihotomiji slovensko – kranjsko in pa dr. Tomaža Lazarja na temo: Pogledi od zunaj. Slovenski prostor in njegovi prebivalci v dojemanju poznosrednjeveških sodobnikov.

Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 2.del

Ob bližajočem prazniku 35-letnici samostojne Slovenije v oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke iz znanstvenega posveta z naslovom Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Borisa Golca o Dihotomiji slovensko – kranjsko in pa dr. Tomaža Lazarja na temo: Pogledi od zunaj. Slovenski prostor in njegovi prebivalci v dojemanju poznosrednjeveških sodobnikov.

spominpolitikaSlovenija poimenovanja in pojmovanja skozi stoletjaBoris GolecTomaž LazarDihotomija slovensko kranjsko

Moja zgodba

Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 2.del

Ob bližajočem prazniku 35-letnici samostojne Slovenije v oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke iz znanstvenega posveta z naslovom Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Borisa Golca o Dihotomiji slovensko – kranjsko in pa dr. Tomaža Lazarja na temo: Pogledi od zunaj. Slovenski prostor in njegovi prebivalci v dojemanju poznosrednjeveških sodobnikov.

VEČ ...|21. 6. 2026
Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 2.del

Ob bližajočem prazniku 35-letnici samostojne Slovenije v oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke iz znanstvenega posveta z naslovom Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Borisa Golca o Dihotomiji slovensko – kranjsko in pa dr. Tomaža Lazarja na temo: Pogledi od zunaj. Slovenski prostor in njegovi prebivalci v dojemanju poznosrednjeveških sodobnikov.

Jože Bartolj

spominpolitikaSlovenija poimenovanja in pojmovanja skozi stoletjaBoris GolecTomaž LazarDihotomija slovensko kranjsko

Moja zgodba

VEČ ... |
Kočevski Rog 2026

V oddaji Moja zgodba lahko poslušate posnetek spominske slovesnosti za pobitimi domobranci in civilisti, ki je v soboto 6. junija potekala v Kočevskem Rogu. Sv. mašo je ob somaševanju številnih duhovnikov daroval predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje, v kulturnem programu pa je zbrane nagovoril nekdanji ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. Objavili smo pridigo škofa Sajeta in kulturni program, ki je potekal po sveti maši.

Kočevski Rog 2026

V oddaji Moja zgodba lahko poslušate posnetek spominske slovesnosti za pobitimi domobranci in civilisti, ki je v soboto 6. junija potekala v Kočevskem Rogu. Sv. mašo je ob somaševanju številnih duhovnikov daroval predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje, v kulturnem programu pa je zbrane nagovoril nekdanji ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. Objavili smo pridigo škofa Sajeta in kulturni program, ki je potekal po sveti maši.

spominpolitikaKočevski Rog 2026Macesnova GoricaKlemen JakličAndrej Saje

Moja zgodba

Kočevski Rog 2026

V oddaji Moja zgodba lahko poslušate posnetek spominske slovesnosti za pobitimi domobranci in civilisti, ki je v soboto 6. junija potekala v Kočevskem Rogu. Sv. mašo je ob somaševanju številnih duhovnikov daroval predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje, v kulturnem programu pa je zbrane nagovoril nekdanji ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. Objavili smo pridigo škofa Sajeta in kulturni program, ki je potekal po sveti maši.

VEČ ...|14. 6. 2026
Kočevski Rog 2026

V oddaji Moja zgodba lahko poslušate posnetek spominske slovesnosti za pobitimi domobranci in civilisti, ki je v soboto 6. junija potekala v Kočevskem Rogu. Sv. mašo je ob somaševanju številnih duhovnikov daroval predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje, v kulturnem programu pa je zbrane nagovoril nekdanji ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. Objavili smo pridigo škofa Sajeta in kulturni program, ki je potekal po sveti maši.

Jože Bartolj

spominpolitikaKočevski Rog 2026Macesnova GoricaKlemen JakličAndrej Saje

Moja zgodba

VEČ ... |
Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 1.del

V oddaji Moja zgodba smo ob 35-letnici samostojne slovenske države začeli objavljati prispevke iz znanstvenega posveta z naslovom Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. V prvi oddaji lahko poslušate prispevek dr. Jurija Perovška z naslovom: Slovenija – od dežele do države in dr. Renata Podbersiča, ki je predstavil Prvo pesem o Slovencih.

Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 1.del

V oddaji Moja zgodba smo ob 35-letnici samostojne slovenske države začeli objavljati prispevke iz znanstvenega posveta z naslovom Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. V prvi oddaji lahko poslušate prispevek dr. Jurija Perovška z naslovom: Slovenija – od dežele do države in dr. Renata Podbersiča, ki je predstavil Prvo pesem o Slovencih.

spominpolitikaSlovenija poimenovanja in pojmovanja skozi stoletjaRenato PodbersičJurij PerovšekMatic BatičIgnacija Fridl Jarc

Moja zgodba

Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 1.del

V oddaji Moja zgodba smo ob 35-letnici samostojne slovenske države začeli objavljati prispevke iz znanstvenega posveta z naslovom Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. V prvi oddaji lahko poslušate prispevek dr. Jurija Perovška z naslovom: Slovenija – od dežele do države in dr. Renata Podbersiča, ki je predstavil Prvo pesem o Slovencih.

VEČ ...|7. 6. 2026
Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 1.del

V oddaji Moja zgodba smo ob 35-letnici samostojne slovenske države začeli objavljati prispevke iz znanstvenega posveta z naslovom Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. V prvi oddaji lahko poslušate prispevek dr. Jurija Perovška z naslovom: Slovenija – od dežele do države in dr. Renata Podbersiča, ki je predstavil Prvo pesem o Slovencih.

Jože Bartolj

spominpolitikaSlovenija poimenovanja in pojmovanja skozi stoletjaRenato PodbersičJurij PerovšekMatic BatičIgnacija Fridl Jarc

Moja zgodba

VEČ ... |
Vse je postalo plamen - roman o zamolčani kiparki Lizi Hribar

V oddaji Moja zgodba smo skozi literarno zgodbo iz knjige »Vse je postalo plamen« pisateljice Nataše Konc Lorenzutti predstavili zgodbo zamolčane akademske kiparke Lize Hribar, ki je bila skupaj z možem Zoranom obsojena na Nagodetovem procesu. Knjiga je v zbirki Knezova knjižnica izšla pri založbi Slovenska matica.

Vse je postalo plamen - roman o zamolčani kiparki Lizi Hribar

V oddaji Moja zgodba smo skozi literarno zgodbo iz knjige »Vse je postalo plamen« pisateljice Nataše Konc Lorenzutti predstavili zgodbo zamolčane akademske kiparke Lize Hribar, ki je bila skupaj z možem Zoranom obsojena na Nagodetovem procesu. Knjiga je v zbirki Knezova knjižnica izšla pri založbi Slovenska matica.

spominpolitikaAngelika HibarNataša Konc LorenzuttiIgnacija Fridl JarcLucija LorenzuttiVse je postalo plamenSlovenska Matica Liza Hribar

Moja zgodba

Vse je postalo plamen - roman o zamolčani kiparki Lizi Hribar

V oddaji Moja zgodba smo skozi literarno zgodbo iz knjige »Vse je postalo plamen« pisateljice Nataše Konc Lorenzutti predstavili zgodbo zamolčane akademske kiparke Lize Hribar, ki je bila skupaj z možem Zoranom obsojena na Nagodetovem procesu. Knjiga je v zbirki Knezova knjižnica izšla pri založbi Slovenska matica.

VEČ ...|31. 5. 2026
Vse je postalo plamen - roman o zamolčani kiparki Lizi Hribar

V oddaji Moja zgodba smo skozi literarno zgodbo iz knjige »Vse je postalo plamen« pisateljice Nataše Konc Lorenzutti predstavili zgodbo zamolčane akademske kiparke Lize Hribar, ki je bila skupaj z možem Zoranom obsojena na Nagodetovem procesu. Knjiga je v zbirki Knezova knjižnica izšla pri založbi Slovenska matica.

Jože Bartolj

spominpolitikaAngelika HibarNataša Konc LorenzuttiIgnacija Fridl JarcLucija LorenzuttiVse je postalo plamenSlovenska Matica Liza Hribar

Moja zgodba

VEČ ... |
Predavanje dr. Jožeta Dežmana 16. maja 2026

V oddaji Moja zgodba smo objavili odlomke predavanja dr. Jožeta Dežmana z naslovom Spomin na žrtve komunizma je temelj Republike Slovenije, ki je bil v okviru Matičinega cikla predavanj z naslovom Pozabljena zgodovina v soboto, 16. maja 2026, v dvorani Slovenske matice v Ljubljani!

Predavanje dr. Jožeta Dežmana 16. maja 2026

V oddaji Moja zgodba smo objavili odlomke predavanja dr. Jožeta Dežmana z naslovom Spomin na žrtve komunizma je temelj Republike Slovenije, ki je bil v okviru Matičinega cikla predavanj z naslovom Pozabljena zgodovina v soboto, 16. maja 2026, v dvorani Slovenske matice v Ljubljani!

spominpolitikaJože Dežman

Moja zgodba

Predavanje dr. Jožeta Dežmana 16. maja 2026

V oddaji Moja zgodba smo objavili odlomke predavanja dr. Jožeta Dežmana z naslovom Spomin na žrtve komunizma je temelj Republike Slovenije, ki je bil v okviru Matičinega cikla predavanj z naslovom Pozabljena zgodovina v soboto, 16. maja 2026, v dvorani Slovenske matice v Ljubljani!

VEČ ...|24. 5. 2026
Predavanje dr. Jožeta Dežmana 16. maja 2026

V oddaji Moja zgodba smo objavili odlomke predavanja dr. Jožeta Dežmana z naslovom Spomin na žrtve komunizma je temelj Republike Slovenije, ki je bil v okviru Matičinega cikla predavanj z naslovom Pozabljena zgodovina v soboto, 16. maja 2026, v dvorani Slovenske matice v Ljubljani!

Jože Bartolj

spominpolitikaJože Dežman

Moja zgodba

VEČ ... |
Posnetek slovesnosti Ker smo ljudje

Na narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja smo objavili posnetek (sinočnje) spominske slovesnosti, ki je bila na predvečer na Trgu republike v Ljubljani v organizaciji več civilno družbenih gibanj. Poklonili so se žrtvam revolucionarnega nasilja, pa tudi njihovim svojcem, ženam, ki so ostale brez mož in sinov, otrokom brez očetov, dedkov, stricev, bratov, spominu na vse pobite, nepokopane, zamolčane, oklevetane, trpeče in zapuščene. 

Slovesnost je vključevala: Branje imen žrtev in premišljevanje o njihovem življenju in usodi, molitev očenaša in petje slovenske himne, polaganje sveč in cvetja pod farne križe ter pri spomenikih povzročiteljev nasilja, kulturni program s pesmijo in glasbo. Oblikovali so ga: slavnostni govornik Marcelo Brula, s citrami Neli Zidar Kos, Karmen Zidar Kos, duhovnik Rok Pogačnik, Lojze Peterle z orglicami, Pavle Ravnohrib, Moški pevski zbor TD Briše, varuhi spomina, moč pa je bilo slišati tudi posnetek pokojnega duhovnika Jožka Kraglja iz arhiva Radia Ognjišče.

Posnetek slovesnosti Ker smo ljudje

Na narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja smo objavili posnetek (sinočnje) spominske slovesnosti, ki je bila na predvečer na Trgu republike v Ljubljani v organizaciji več civilno družbenih gibanj. Poklonili so se žrtvam revolucionarnega nasilja, pa tudi njihovim svojcem, ženam, ki so ostale brez mož in sinov, otrokom brez očetov, dedkov, stricev, bratov, spominu na vse pobite, nepokopane, zamolčane, oklevetane, trpeče in zapuščene. 

Slovesnost je vključevala: Branje imen žrtev in premišljevanje o njihovem življenju in usodi, molitev očenaša in petje slovenske himne, polaganje sveč in cvetja pod farne križe ter pri spomenikih povzročiteljev nasilja, kulturni program s pesmijo in glasbo. Oblikovali so ga: slavnostni govornik Marcelo Brula, s citrami Neli Zidar Kos, Karmen Zidar Kos, duhovnik Rok Pogačnik, Lojze Peterle z orglicami, Pavle Ravnohrib, Moški pevski zbor TD Briše, varuhi spomina, moč pa je bilo slišati tudi posnetek pokojnega duhovnika Jožka Kraglja iz arhiva Radia Ognjišče.

spominpolitikaker smo ljudjevseposvojitevnarodni dan spomina na žrtve komunističnega nasiljaMarcelo BrulaNeli Zidar KosKarmen Zidar KosRok PogačnikLojze PeterlePavle RavnohribMoški pevski zbor TD Briševaruhi spominaJožko Kragelj

Moja zgodba

Posnetek slovesnosti Ker smo ljudje

Na narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja smo objavili posnetek (sinočnje) spominske slovesnosti, ki je bila na predvečer na Trgu republike v Ljubljani v organizaciji več civilno družbenih gibanj. Poklonili so se žrtvam revolucionarnega nasilja, pa tudi njihovim svojcem, ženam, ki so ostale brez mož in sinov, otrokom brez očetov, dedkov, stricev, bratov, spominu na vse pobite, nepokopane, zamolčane, oklevetane, trpeče in zapuščene. 

Slovesnost je vključevala: Branje imen žrtev in premišljevanje o njihovem življenju in usodi, molitev očenaša in petje slovenske himne, polaganje sveč in cvetja pod farne križe ter pri spomenikih povzročiteljev nasilja, kulturni program s pesmijo in glasbo. Oblikovali so ga: slavnostni govornik Marcelo Brula, s citrami Neli Zidar Kos, Karmen Zidar Kos, duhovnik Rok Pogačnik, Lojze Peterle z orglicami, Pavle Ravnohrib, Moški pevski zbor TD Briše, varuhi spomina, moč pa je bilo slišati tudi posnetek pokojnega duhovnika Jožka Kraglja iz arhiva Radia Ognjišče.

VEČ ...|17. 5. 2026
Posnetek slovesnosti Ker smo ljudje

Na narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja smo objavili posnetek (sinočnje) spominske slovesnosti, ki je bila na predvečer na Trgu republike v Ljubljani v organizaciji več civilno družbenih gibanj. Poklonili so se žrtvam revolucionarnega nasilja, pa tudi njihovim svojcem, ženam, ki so ostale brez mož in sinov, otrokom brez očetov, dedkov, stricev, bratov, spominu na vse pobite, nepokopane, zamolčane, oklevetane, trpeče in zapuščene. 

Slovesnost je vključevala: Branje imen žrtev in premišljevanje o njihovem življenju in usodi, molitev očenaša in petje slovenske himne, polaganje sveč in cvetja pod farne križe ter pri spomenikih povzročiteljev nasilja, kulturni program s pesmijo in glasbo. Oblikovali so ga: slavnostni govornik Marcelo Brula, s citrami Neli Zidar Kos, Karmen Zidar Kos, duhovnik Rok Pogačnik, Lojze Peterle z orglicami, Pavle Ravnohrib, Moški pevski zbor TD Briše, varuhi spomina, moč pa je bilo slišati tudi posnetek pokojnega duhovnika Jožka Kraglja iz arhiva Radia Ognjišče.

Jože Bartolj

spominpolitikaker smo ljudjevseposvojitevnarodni dan spomina na žrtve komunističnega nasiljaMarcelo BrulaNeli Zidar KosKarmen Zidar KosRok PogačnikLojze PeterlePavle RavnohribMoški pevski zbor TD Briševaruhi spominaJožko Kragelj

Moja zgodba

Moja zgodba

Oddaja nastaja v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Študijskim centrom za narodno spravo, Komisijo vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic in radiem Ognjišče. Gre za raziskovalno, dokumentacijsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo in predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki. V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo. Drugi del ohranjanja zgodovinskega spomina se dotika zgodb, zapisov in dokumentacije o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti. Urednika oddaj sta Jože Bartolj in Jože Dežman, poleg Dežmana pa oddaje pripravljajo še Majda Pučnik Rudl, Irena Uršič, Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič.

Več o oddaji: Spletna stran oddaje Moja zgodba

Jože Bartolj

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Srečanja

VEČ ... |
Zdravljenje različnih vrst zlorab

Od bolečine k milosti  je 5-dnevni psihološki in duhovni program, namenjen vsem, ki so doživeli ponižanje ali nasilje v obliki telesne, psihične, čustvene, spolne ali duhovne zlorabe. V Sloveniji ga izvaja p. Tomaž Mikuš s sodelavci, ki so bili gostje tokratne oddaje Srečanja. Spregovorili so o tem, kako duhovne vaje potekajo, kakšni so sadovi tega programa, kako prepoznati zlorabo in kakšna je lahko pot ozdravitve.

Zdravljenje različnih vrst zlorab

Od bolečine k milosti  je 5-dnevni psihološki in duhovni program, namenjen vsem, ki so doživeli ponižanje ali nasilje v obliki telesne, psihične, čustvene, spolne ali duhovne zlorabe. V Sloveniji ga izvaja p. Tomaž Mikuš s sodelavci, ki so bili gostje tokratne oddaje Srečanja. Spregovorili so o tem, kako duhovne vaje potekajo, kakšni so sadovi tega programa, kako prepoznati zlorabo in kakšna je lahko pot ozdravitve.

Marjana Debevec

zlorabe

Svetovalnica

VEČ ... |
Skrita sol v kozarcu zdravja

Spregovorili smo o vnašanju hranil v povezavi z našim zdravjem. Nova raziskava Inštituta za nutricionistiko je pokazala, da podatek o vsebnosti natrija oziroma soli na embalaži večinoma sploh ni naveden. Ugotovili so tudi, da lahko s šumečo tableto in priporočenim dnevnem odmerkom zaužijemo več kot tretjino količine, nad katero se povečujejo tveganja za srčno-žilne bolezni. Več o tem, na kaj moramo biti pozorni pri izbiri prehranskih dopolnil, je povedala raziskovalka dr. Maša Hribar.

Skrita sol v kozarcu zdravja

Spregovorili smo o vnašanju hranil v povezavi z našim zdravjem. Nova raziskava Inštituta za nutricionistiko je pokazala, da podatek o vsebnosti natrija oziroma soli na embalaži večinoma sploh ni naveden. Ugotovili so tudi, da lahko s šumečo tableto in priporočenim dnevnem odmerkom zaužijemo več kot tretjino količine, nad katero se povečujejo tveganja za srčno-žilne bolezni. Več o tem, na kaj moramo biti pozorni pri izbiri prehranskih dopolnil, je povedala raziskovalka dr. Maša Hribar.

Radio Ognjišče

prehranska dopolnilazdravjenatrijšumeče tabletevitaminisvetovanje

Duhovna misel

VEČ ... |
Prizadevajte si za razumnost

Pod razumnostjo, si ljudje predstavljamo razmišljanje, toda nekoliko globlji pogled odkrije širša in tudi zanimiva obzorja. Beseda je sestavljena iz »raz« - kar pomeni ločevati in »um« - pomeni dojemati s čuti!

Prizadevajte si za razumnost

Pod razumnostjo, si ljudje predstavljamo razmišljanje, toda nekoliko globlji pogled odkrije širša in tudi zanimiva obzorja. Beseda je sestavljena iz »raz« - kar pomeni ločevati in »um« - pomeni dojemati s čuti!

Tadej Sadar

duhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Žiga Turk

V oddaji smo po dolgem času znova gostili profesorja in publicista dr. Žiga Turka. Z nami je delil svoj pogled na aktualno dogajanje v državi, na dinamiko, ki je v tokratni sestavi državnega zbora precej spremenjena, na nove obtožbe, ki jih doživljajo tisti, ki podpirajo vlado, in tudi na medijsko kritje teh zgodb, hkrati pa ne bomo mogli mimo izzivov, ki v državi terjajo posebno pozornost. 

Dr. Žiga Turk

V oddaji smo po dolgem času znova gostili profesorja in publicista dr. Žiga Turka. Z nami je delil svoj pogled na aktualno dogajanje v državi, na dinamiko, ki je v tokratni sestavi državnega zbora precej spremenjena, na nove obtožbe, ki jih doživljajo tisti, ki podpirajo vlado, in tudi na medijsko kritje teh zgodb, hkrati pa ne bomo mogli mimo izzivov, ki v državi terjajo posebno pozornost. 

Radio Ognjišče Tanja Dominko

politika

Moja zgodba

VEČ ... |
Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 3.del

Pred časom je v Ljubljani potekal znanstveni posvet Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Pripravili so ga ob 180. obletnici prve javne rabe modernega imena Slovenija, letos, ko slavimo 35 letnico samostojnosti, pa so ti prispevki še posebej aktualni. V tretji oddaji v nizu lahko prisluhnete prispevku dr. Janeza Höflerja »Od Sclavinie do Sclavonie: o pojmu Slovenija v srednjem veku.« Sledi pa še prispevek dr. Aleša Mavra »Zedinjena Slovenija od programa do prve delne uresničitve.«

Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 3.del

Pred časom je v Ljubljani potekal znanstveni posvet Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Pripravili so ga ob 180. obletnici prve javne rabe modernega imena Slovenija, letos, ko slavimo 35 letnico samostojnosti, pa so ti prispevki še posebej aktualni. V tretji oddaji v nizu lahko prisluhnete prispevku dr. Janeza Höflerja »Od Sclavinie do Sclavonie: o pojmu Slovenija v srednjem veku.« Sledi pa še prispevek dr. Aleša Mavra »Zedinjena Slovenija od programa do prve delne uresničitve.«

Jože Bartolj

spominpolitikaSlovenija poimenovanja in pojmovanja skozi stoletjaJanez HöflerOd Sclavinie do SclavonieAleš MaverZedinjena Slovenija od programa do prve delne uresničitve

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
31. dan šmarnic: Čudeži po Frančiškovo smrti

Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …

31. dan šmarnic: Čudeži po Frančiškovo smrti

Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …

Jure Sešek

otrocizgodbe za otrokepravljicešmarniceAco JerantBogati ubožec iz Assisija

Radijska kateheza

VEČ ... |
Naši očetje v veri

Za papežem Leonom prvim je bil Gregor prvi,  drugi in edini papež, ki mu je zgodovina prisodila naslov Veliki. Bil je prvi papež iz vrst zahodnega meništva, zato je mogel benediktinskemu redu naložiti dolžnost misijonarjenja med novimi evropskimi poganskimi narodi. Zapustil je globoke duhovne spise, preuredil je bogoslužje in petje -  gregorijanski koral. V nocojšnji katehezi Naši očetje v veri bo brat dr. Miran Špelič približal spis Gregorja Velikega o sv. Benediktu.

Naši očetje v veri

Za papežem Leonom prvim je bil Gregor prvi,  drugi in edini papež, ki mu je zgodovina prisodila naslov Veliki. Bil je prvi papež iz vrst zahodnega meništva, zato je mogel benediktinskemu redu naložiti dolžnost misijonarjenja med novimi evropskimi poganskimi narodi. Zapustil je globoke duhovne spise, preuredil je bogoslužje in petje -  gregorijanski koral. V nocojšnji katehezi Naši očetje v veri bo brat dr. Miran Špelič približal spis Gregorja Velikega o sv. Benediktu.

Mateja Subotičanec

duhovnostspomin

Sobotni duhovni večer

VEČ ... |
Pred 15. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru Radia Ognjišče boste najprej slišali duhovni nagovor škofa Andreja Glavana. Sledila bosta prve nedeljske večernice in rožni venec s prošnjo za nove duhovniške in redovniške poklice. Po 21.uri bo radijska kateheza, Naši očetje v veri. Za papežem Leonom prvim je bil Gregor prvi,  drugi in edini papež, ki mu je zgodovina prisodila naslov Veliki. Bil je prvi papež iz vrst zahodnega meništva, zato je mogel benediktinskemu redu naložiti dolžnost misijonarjenja med novimi evropskimi poganskimi narodi. Zapustil je globoke duhovne spise, preuredil je bogoslužje in petje -  gregorijanski koral. V nocojšnji katehezi Naši očetje v veri, nam bo brat dr. Miran Špelič približal spis Gregorja Velikega o sv. Benediktu.

Pred 15. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru Radia Ognjišče boste najprej slišali duhovni nagovor škofa Andreja Glavana. Sledila bosta prve nedeljske večernice in rožni venec s prošnjo za nove duhovniške in redovniške poklice. Po 21.uri bo radijska kateheza, Naši očetje v veri. Za papežem Leonom prvim je bil Gregor prvi,  drugi in edini papež, ki mu je zgodovina prisodila naslov Veliki. Bil je prvi papež iz vrst zahodnega meništva, zato je mogel benediktinskemu redu naložiti dolžnost misijonarjenja med novimi evropskimi poganskimi narodi. Zapustil je globoke duhovne spise, preuredil je bogoslužje in petje -  gregorijanski koral. V nocojšnji katehezi Naši očetje v veri, nam bo brat dr. Miran Špelič približal spis Gregorja Velikega o sv. Benediktu.

Franci Trstenjak

duhovnostspomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 11. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 11. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Sveta maša

VEČ ... |
Prenos maše iz cerkve svetega Martina v Velenju

Sveto mašo je daroval vikar Janez Turinek, ljudsko petje je spremljal Tadej Hrastnik.

Prenos maše iz cerkve svetega Martina v Velenju

Sveto mašo je daroval vikar Janez Turinek, ljudsko petje je spremljal Tadej Hrastnik.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa