Anita Šumer, ki je s svojo prvo knjigo o peki kruha z drožmi sprožila val drožomanije in opozorila nase ves svet, ter tako za prvo kot drugo knjigo “Slana in sladka drožomanija” prejela nagrado za najboljšo knjigo o kruhu na svetu, je letos junija za svojo knjigo Umetnost krašenja kruha prejela prestižno nagrado Best of the Best Gourmand World Cookbook 2021. Podelitev nagrad, ki veljajo za oskarje na področju kuharskih knjig, je bila v mestu Umeå na Švedskem, knjiga Anite Šumer pa si je prvo mesto prislužila v konkurenci kar 1558 knjig iz več kot 200 držav. Anitina tretja knjiga, ki vsebuje vrsto tehnik za krašenje kruha in trikov pri peki, je bila nominirana v kar petih kategorijah, kar je izjemen uspeh in odlična promocija slovenske kulinarike. 

Sonja Pungertnik je ravnateljica Ignacijevega doma duhovnosti, voditeljica Šole odnosov in odpuščanja, duhovna spremljevalka, s katero smo se pogovarjali o odnosih, ki so ena najlepših, pa tudi najtežjih dimenzij naših življenj. Kadar se v njih dobro počutimo, so vir sreče, žal pa smo prav v odnosih mnogokrat ranjeni. Takšne rane zmoremo pozdraviti le z odpuščanjem. Kako pa se naučimo odpuščati, in ali s tem zanikamo del sebe, kdaj je uspešno, da lahko naprej živimo svobodneje?, je le nekaj izhodišč pogovora. 

Dr. Gregor Dolinar, matematik, od leta 2017 dekan Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, vodja laboratorija za uporabno matematiko in statistiko, ki je gostoval na več tujih univerzah, član več komisij in odborov, tudi Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Vpet je v organizacijo mednarodne matematične olimpijade, predan športnik, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije in še bi lahko naštevali. Glavnina pogovora z njim se je vrtela okoli pomena poklicev s področja elektrotehnike, ki jih v družbi primanjkuje, so pa nujna za razvoj. 

Sašo Šketa je kulinarični vplivnež, ki ustvarja nove ali posodablja uveljavljene, tudi tradicionalne recepte. V kulinaričnem studiu vsako leto s širšo ekipo posname približno stopetdeset videov o pripravi raznolikih jedi, ki jih gleda množica po vsem svetu.  Preko družbenih omrežij ga poznamo po okusnih in enostavnih jedeh. Več kot desetletje jih beleži na spletu presno.si. Leta 2021 je po predhodnih treh drobnejših kulinaričnih knjižicah lansko leto istočasno izdal dve obširnejši kuharski knjigi Repa in krompir ter Dobra hitra hrana.   

Na pogovor smo, v želji po spoznavanju in medsebojni podpori različnih medijev, povabili ustvarjalca odmevnih podcastov Aideja in Dialog, v slednjem sodelujeta še Jani Pravdič in Andrej Škraba, Klemena Selakoviča. 

Družina je temelj vsega. Marsikaj v življenju mi je bilo prizanešeno ravno zato, ker izhajam iz družine polne ljubezni, varnosti, spoštovanja in podpore, je v pogovoru za Via positivo dejala dr. Katarina Habe, psihologinja in glasbenica, in dodala: Številnim to žal ni dano. Zato si v izgradnji globoke prepletenosti, ne samo v lepih tudi v težkih stvareh, dovolimo vse to podeliti, v želji po skupni rasti.

“To so tiste pesmi, ki niso dobre, ki so pisane ali z nekim moralističnim impulzom, ali hočejo pokazati kaj nekdo zna, so pisane iz egoističnega impulza, te pesmi ne pridejo do ljudi. Ko pa je zadaj tisto nekaj, kjer se čuti naša neskončna majhnost, pa so to teksti, ki bistveno lažje potujejo in tudi ostajajo v nekih drugih časih.” Aleš Šteger, pesnik, pisatelj, urednik, pobudnik številnih kulturnih in knjižnih dogodkov, eden najbolj prevajanih sodobnih slovenskih besednih ustvarjalcev, prejemnik Pretnarjeve nagrade 2021 in častnega naslova “ambasador slovenske književnosti in jezika”, je v pogovoru opisal svoja razbiranja družbe, bralnih navad, izzivov časa, ki se odpira pred nami, po kar dveh zaporednih “kataklizmah”, za kateri pa nimamo razvitega obrambnega mehanizma. Ali nas lahko “reši” umetnost? 

Vsako leto opravimo vsaj kakšno izobraževanje na še ne poznanih področjih. Življenje prinese na pot stvari, ki si jih nikoli nismo predstavljali, da bodo del naše poti. Pomebno je imeti svoje cilje, jim slediti. So nekaj, kar v času in prostoru določa naše življenje, toda važno je ostati tudi odprt za novo. To je polje našega razvoja in rasti. Mag. Martin Lisec, psihoterapevt, logoterapevt, direktor Inštituta Stopinje in predsednik Društva Logos.  

Mag. Barbara Hánuš je profesorica slovenščine, pedagoginja in knjižničarka, ki je devet let poučevala slovenščino tudi v Banjaluki. Je avtorica knjig in učbenikov za otroke, s knjigo Kavni krog pa nagovarja starejše. Zgodbe je pisala z mislijo, da branje prav v vseh obdobjih lahko obogati naše življenje.

Mateja je doštudirala veterino, po dokončanem študiju veterine in podiplomskega študija na Inštitutu za patofiziologijo na Medicinski fakulteti ter delu v farmacevtski in parafarmacevtski industriji je čutila, da se je učenje šele začelo – zanima jo vse v povezavi z ohranjanjem in povrnitvijo zdravja. Je mati in žena, z vse glasnejšo željo po ustvarjanju glasbe in do sedaj je ustvarila dve skladbi. Posnela je tudi video. 

Smej se, je geslo preventivne postne akcije Slovenske karitas, ki jo že tradicionalno pripravlja v sodelovanju s številnimi organizacijami, letos sta ambasadorja stand up komika Uroš Kuzman in Aleš Novak. 

Ljudje si želimo biti blizu Bogu. Čeprav se mnogokrat tega ne zavedamo, je v nas hrepenenje živeti po postavi. To je notranja duhovna drža, za katero si je treba prizadevati, saj na tem izpitu padamo vsi. To je vodilo dr. Petra Milloniga, ekonomista, pravnika, ki je pri Založbi Ognjišče izdal drugo knjigo iz načrtovanega cikla treh, duhovne proze Zasidran v veri. 

Mir je vrednota, ki zaradi narave človeka žal ni samoumevna. Za mir si je treba prizadevati, vsak trenutek znova, ga živeti, ohranjati in braniti. Vojaško službo lahko spoznamo preko spletnega mesta Postanivojak.si, katerega odgovorni urednik je Roman Kolar, vodja oddelka za promocijo vojaške službe v sektorju za vojaške zadeve Direktorata za obrambne zadeve Ministrstva za obrambo. Vprašali smo ga, kakšne so vrednote vojaškega poklica, kako se v vojaškem poklicu lahko uresničujemo skozi talente za dobro vseh, kakšno je zanimanje mladih zanj, kakšne so možnosti karierne poti v vojaški službi in kakšna so usposabljanja, zakaj postati vojak? Mnogo pozitivnega v družbo vnese poklic vojaka. 

Le kdo si ne želi osebnega zadovoljstva in finančne stabilnosti? Želja ni dovolj, je treba tudi kaj vložiti v to in pridobiti znanje. Tri dame, vsaka poznavalka svojega področja, so se združile in nastale so prve digitalne oddaje pri nas o osebnostni preobrazbi in finančni varnosti, z naslovom V plusu. Saša Einsiedler, ki je ob Ani Vizovišek, strokovnjakinji osebnih financ, sovoditeljica in soustvarjalka, je razložila, za kaj gre in nam del svojih spoznanj tudi predala. Odkritosrčna dama, ki jo seveda v medijih dobro poznamo, svojih (včasih težko) pridobljenih izkušenj ne skriva.   

Povečani depresija in anksioznost sta ključna dejavnika, ki kažeta na psihološke spremembe med ljudmi. Nekateri se spremembam lažje prilagodijo kot drugi. Kako izbirati, se odločati, da ne bi ponavljali starih nepravih vzorcev? Se lahko naučimo drugačnih odzivov in kako? Zakaj je dobro poznati vedenjske vzorce naše primarne vzgoje? To je le nekaj izhodišč iz pogovora z Anjo Fabjan, psihoterapevtko, v premislek ob postnem času. Večina si ob postu zada kakšno odpoved, kaj pa, če bi ob tem razmišljali tudi, česa pa je lahko v mojem življenju več?   

Janez Hudovernik, direktor in glavni trener svetovalnega podjetja Pro Acta, ima dolgoletne izkušnje z vrhunskimi prodajalci v tujini kot v širši regiji. Je avtor več knjig, v soavtorstvu z Romanom Petermanom in Matjažem Kristanom pa je izšla njegova zadnja, z naslovom “Virtualna prodajni sestanek”, kako z digitalnimi orodji obdržati in pridobiti nove kupce.  

Saša Rihtaršič je trenutno zaposlena kot vodja razvoja in raziskav v Danfossu Trati. Pogovarjali smo se o njeni izbiri in viziji dela v tehniški in digitalizacijski smeri, o navdušenju za inženirstvo, o njenem strokovnem razvoju znotraj kolektiva ter tudi o njenih zanimanjih zasebno. vsakodnevno je v stiku s sodelavci različnih kulturnih okolij in držav. Profil človeka je vse bolj pomemben, pravi, znati videti ideje, jih sprejeti in biti prilagodljiv ter učeč. Vsestransko zanimiva sogovornica, ki motivira dekleta za vstop v raznolik svet inženirskih poklicev.      

V tednu kulturnega praznika smo k pogovoru povabili Anjo Štéfan, pesnico in pisateljico, prejemnico nagrade Prešernovega sklada 2022 za literarno ustvarjalnost v zadnjih treh letih, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica. V pogovoru z njo smo šli kar na široko, v njena razmišljanja in prepoznavanja sveta ter družbe. 

Point out - digitalno marketinška agencija ima prav takšen slogan, ne gre prepuščati uspeha verjetnosti. Po letih izkušenj dela s partnerji, so razvili Algoritem rasti, ogrodje za marketinško rast, prilagodljivo vsakemu podjetju ali znamki. Izhaja iz celostnega pogleda na digitalni marketing in pomaga izbirati prave aktivnosti v sklopu zmožnosti ter izzivov podjetja s ciljem zagotavljanja rasti. Ne verjamejo v napake, temveč v priložnosti za izboljšave. Prepoznavajo najboljše lastnosti vsakega člana ekipe ter mu pomagajo stopiti korak dlje in rasti. Osebno in karierno. V agenciji POINT OUT nudijo okolje in kulturo, ki povezuje, širi obzorja in zmaguje. O njihovi filozofiji in poslovnipoti smo govorili s soustanoviteljema Nejcem Slovnikom in Zoranom Bosančićem.  

V predsedniški palači je sredi januarja iz rok predsednika države Boruta Pahorja v sicer četrtem zaporednem izboru za Inženirko leta 2021 prejela dr. Nataša Kovačević, vodja projektov na oddelku za raziskave v družbi Kolektor Group. Izbor se odvija v soorganizaciji revije IRT3000, družbe Mediade ter z drugimi sodelujočimi partnerji. Je del projekta Inženirke in inženirji bomo!, ki mlade z dogodki na gimnazijah in šolskih centrih že enajsto leto (od leta 2012) navdušuje za inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost. Izbor inženirka leta v ospredje postavlja osebo, ki je lahko s svojim delom in osebnostjo zgled in navdih mlajšim generacijam deklet, da se bodo lažje odločala za perspektivne inženirske poklice. V letošnji generaciji slovenskih inženirk je komisija  predsednico razreda prepoznala v Nataši Kovačević. Ob raziskovalnih in inženirskih podvigih ter prispevanju skupnosti namreč navdihuje tudi kot oseba. Njena osebnost izraža strast do dela in jasne cilje, ki se jih loteva z zagnanostjo in trdim delom. Ko spregovori o svojem delu, ji oči zažarijo. Navduši z umirjeno, a odločno samozavestjo. 

Matic Volk, generalni komisar Republike Slovenije za mednarodno razstavo Expo v Dubaju je opisal dogajanje, vsebino, poslovne rezultate in utrip v Slovenskem paviljonu, ki ga je do sedaj obiskalo približno 400.000 obiskovalcev. Slovenija se v Dubaju predstavlja z geslom Slovenia. Green and Smart Experience, s čimer je poudarjena trajnostno, sodobnost in ustvarjalnost našega značaja. Svetovno javnost nagovarjamo z zgodbami, ki govorijo o edinstvenem prepletu neokrnjene narave, znanja, inovacij in prebojnega gospodarstva. 

Luka Zorenč je nekdanji pripadnik Enote za specialno Delovanje Slovenske vojske, specializiran za medicino. Pravi, da je večni učenec, ki se trudi pomagati svetu in pri tem uživati. Trenutno se ukvarja z izobraževanjem na področju taktične medicine ter z medicinsko podporo in svetovanjem v kriznih žarščih po svetu, pa tudi z zahtevnejšim in kompleksnejšim zasebnim varovanjem. Zato veliko potuje. Je avtor že ponatisnjene knjige RIS, izpoved bivšega pripadnika specialnih sil, ki je v javnosti anletela na velik in dober odmev, ker piše brez olepševanaj. 

Kristina Modic je že vrsto let izvršna direktorica in ena od soustanoviteljic Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, in ki v letu 2022 obeležuje petnajstletnico delovanja. Lansko leto je skupaj s hematologom, prof. dr. Samom Zverom, prejela prestižno nagrado “Državljan Evrope”, za solidarnost in vseevropski napredek bolnikov z rakom. Prepoznavna sta bila po vodenju izjemno uspešne kampanje zbiranja donacij za vzpostavitev najsodobnejšega onkološkega zdravljenja s CAR-T celično terapijo na Kliničnem oddelku za hematologijo UKC Ljubljana. Kristina Modic je tudi nominirana za Slovenko leta.     

V sklepni oddaji Via positiva v letu 2021 smo gostili posebnega moža, ki navduši s spodbudnimi mislimi, Primoža Jeraliča. Paraolimpijskega kolesarja, ki  s svojo zgodbo pozitivizma in neomajne volje do življenja lahko vsem daje močan zgled. Bil je vsestransko aktiven, predan športnik. Po nesreči v najlepših letih mladosti, se je v zelo kratkem času zmogel izviti iz pasti nemoči. Ni se vdal. Navdih je lahko večini, vajeni vsega, pa tako nezadovoljni. Zakaj smo takšni? Če kdo, nas lahko strezni Primož s svojo zgodbo. 

V Via positivi smo gostili Natašo Rupena, ki je ob težki preizkušnji izgorelosti v zadnjem obdobju okrevanja napisala knjižico z osebno zgodbo vnovičnega iskanja miru in zaupanja v življenje Vsega hudega - reši nas, o Gospod ter napisala in ilustrirala tudi slikanico o Jezusu za deklice “Tukaj sem zate”. 

V Sloveniji imamo veliko poslovnih priložnosti, če bomo le več sodelovali, tudi v iskanju prebojnih idej. Ob skorajšnjem sklepu leta je prav, da se ozremo optimistično v prihodnja obdobja, govorili smo o poslovnem svetu in priložnostih, ki jih omogoča javna agencija Spirit Slovenija, za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, z direktorjem dr.Tomažem Kostanjevcem. Ob sklepu pa za nekaj minut pred mikrofonom gostili še glavnega direktorja Yaskawe Slovenija, tovarne robotov, dr. Huberta Koslerja. 

V času Predsedovanja Slovenije Svetu EU je na območju BTC City Ljubljana delovalo “Digitalno razstavišče – Tehnologija za Ljudi”, z namenom predstavitve naprednih tehnologij, inovacij in slovenskega znanja. Decembra je splošna kot strokovna javnost spoznavala področje ”Robotike in Industrije 4.0”, ki so ga pripravili tudi v sodelovanju z Institutom “Jožef Stefan”. Tovarne prihodnosti in robotiko ter znanje, ki se je razvilo v Sloveniji, je poljudno predstavil za naš radio doc. dr. Igor Kovač. 

Darja Korez Korenčan na nacionalni televiziji pripravlja oddaje o glasbi, umetnosti in kulturi, je avtorica več knjig za otroke, strokovnih del in romanov. Njena zadnja knjiga pa je osebna izpoved boja za življenje ob zapletih pri okužbi s covidom. Korak za korakom smo sledili njeni poti tudi v četrtkovi popoldanski oddaji, ki je bila glas iskrenosti in klic po solidarnosti v družbi.  

Med nami so ljudje, ki sobivajo z bolečino. Nikoli ne izzveni, ne pojenja. Močnejša je od zdravil. Kako razumeti, ker smo za življenje, ko želijo le, da se to konča? Učiteljica, ravnateljica, danes upokojena, Alenka Čurin Janžekovič je v oddaji Via positiva spregovorila o svojem življenju, v katerem je bilo, kljub bolečinam in hudi bolezni, veliko pesmi, smeha, plesa in radosti. 

Zaradi epidemije in vseh izzivov, ki jih prinaša, imamo to leto razlog več za poglobljeno pripravo na božične przanike. Ste vedeli, da so nekoč verni predniki ob posteljo bolnega postavili družinske jaslice in ne malokrat so se stvari obrnile na bolje? Vredno posnemanja. Poglabljanje bibličnega sporočila, povezovanje izdelovalcev jaslic, tudi ohranjanje njihovega kulturnega, umetniškega vidika, je le nekaj od osnovnih poslanstev Društva ljubiteljev jaslic, ki 16. novembra leta 2021 obeležuje dvajset let delovanja. Jasličarja Viktor Konjedic in Tomaž Lavrih, dolgoletna ustvarjalka glasila Jaslice Marinka Svetina ter aktualni predsednik Društva p. dr. Robert Bahčič, so govorili o jaslicah na način, na kakršnega do sedaj še nismo, skozi govorico življenja.

Uroš Štefelin je eden izmed vrhunskih slovenskih kuharskih mojstrov, ki je z ekipo za kulinarično vrhunsko delo v Vili Podvin prejel Michelinovo zvezdico. Zdaj so se preselili na novo lokacijo, v restavracijo Linhart v Radovljico, kjer pišejo nove odlične zgodbe, ki ga ohranjajo na svetovnem gastronomskem zemljevidu. Tradicionalne jedi in sestavine na krožniku ponudi v sodobni preobleki, vendar z ohranjenimi prvinskimi okusi. Povezuje in sodeluje z lokalnimi proizvajalci, okoliškimi kmeti ter pridelovalci, ter tako povezuje skupnost, kar je ena od zanj zelo pomembnih vrednot, saj pravi, da je najbolj važno zadovoljiti domačega gosta, ki se bo rad in z radovednostjo vračal k njegovi mizi. 

V Via positivo smo povabili dr. Jožeta Magdiča, nevro-psihiatra, člana mednarodne zveze za Analitično psihologijo, kvalificiranega Jungovskega psihoanalitika, ki je na švicarskem inštitutu poimenovanem po Jungu tudi diplomiral. Svojo kariero in zavidljivo strokovno zdravniško pot bi lahko razvil v Švici, tudi v Nemčiji, toda Slovenija in zvestoba domovini sta prevladali. Po več kot desetletju se je vrnil v rodno Prekmurje. Predava na več tujih ustanovah, je redni član mednarodnih strokovnih srečanj nevropsihologov in še bi lahko naštevali. Z njim smo se že srečali. Po več mesecih pa znova v pogovoru, ko smo izpostavili aktualnosti, kje smo in kam gremo, kaj se skozi družbo odraža v človeku in obratno, kako se lahko razstresemo in si ostajamo zvesti, kljub poplavi zahtev in številnih skušnjav, ki nas morda vabijo v za nas na ne prave poti?, smo govorili z njim. 

Človek ni dvoživka, potrebne so odločitve. Če živimo po veri in v veri, smo kot sol družbe. Včasih to pomeni, da pristanemo onkraj ugodja. Kako videti v temi in kako se učimo ljubiti ter kakšen zrak dihamo? To je nekaj naslovov iz duhovnih večerov, ki jih na Rakovniku pripravlja Klemen Balažič, salezijanec. Ob teh poudarkih smo v pogovoru z njim risali vzporednice za vsakega od nas, ne glede na to, kje smo in kako živimo. 

Pilotni projekt Križpotja je nastal na pobudo direktorja Inštituta Stopinje mag. Martina Lisca. Namenjen je pripornikom ter obsojenim na prestajanju kazni zapora. Program pomaga krepiti njihovo duševno zdravje. Virtualna predavanja so v slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora, ki imajo možnost dostopa do svetovnega spleta. Udeležba je prostovoljna in brezplačna. Spodbujajo razmišljanje, načrtovanje in sprejemanje pomembnih odločitev za nadaljnje življenje, krepijo socialne in komunikacijske veščine, ki bodo udeležencem lajšala vzpostavljanje in ohranjanje kakovostnih odnosov v družini in družbi, ter pri pridobivanju notranje gotovosti in nadgradnji socialnih veščin za vključevanje v življenje po prestani kazni zapora. V Studiu smo gostili Martina Lisca in dva udeleženca, Karla ter Gregorja, ki sta zaupala svojo izkušnjo. 

Doseganje ciljev in uresničevanje zadanega nas navdata z zadovoljstvom. Kaj je uspeh, kako merimo uspešnost in zakaj lahko pri nekaterih s klasičnimi metodami spodbujanja dosežemo nasproten učinek, smo se pogovarjali z mag. Alešem Vičičem, poslovnim in športnim psihologom, vedenjsko - kognitivnim terapevtom z bogatimi več desetletnimi izkušnjami pri delu z vrhunskimi športniki. Svoja znanja je v zadnjih nekaj letih iz sveta športa prenesel v poslovni svet, kjer svetuje in pomaga predvsem vodilnim, da bi znali razumeti in motivirati posameznike pri uresničevanju skupnih ciljev. 

Prvi oktober je mednarodni dan starejših. Na ta dan se je v letu 2021 sklenil tradicionalni Festival za tretje življenjsko obdobje, zato smo z Antonom Donko ter Karmen Štefančič, strokovno sodelavko v Dnevnih centrih aktivnosti za starejše Ljubljana, odkrito spregovorili o priložnostih zrelih let, o stereotipih in predsodkih do starosti in starejših, o pomenu pridobivanja novih znanj in spretnosti tudi v starejših letih ter kako s tem ohranjamo vitalnost telesa kot duha. 

Katarina Karlovšek je vnukinja enega od največjih poznavalcev slovenske ornamentike, Jožeta Karlovška. Ohranja in nadaljuje njegovo bogato delo. Jože Karlovšek je bil neutrudni raziskovalec in strokovnjak za ornamentiko ter slovensko stavbno dediščino, raziskovalec ljudske umetnosti, gradbenik in slikar. Izdal je več knjig in strokovnih člankov o slovenski hiši, slovenskem ornamentu in stavbarstvu. Bil je vnet zbiralec slovenskih bajk in pripovedk ter avtor prve ilustrirane knjige o slovenskih mitologiji. Katarina je iz njegove zapuščine skupaj z družino začela razvijati produkte.  

Druga knjiga Maje Megla, novinarke publicistke, Smem biti to, kar sem je vodnik po človekovih temeljnih pravicah in psiholoških mehanizmih. Je pripovedovan skozi avtoričino osebno življenjsko zgodbo in osvetljen s spoznanji iz psihologije, (nevro)znanosti in duhovnosti. Kako naj ravnamo drugače, če so naše obrambe in odzivi edino, kar poznamo, saj smo se jih priučili v otroštvu in so z nami od nekdaj?

Okolje opozarja in kliče po spremembah. Smo ljudje res takšni, da zmoremo enotno in učinkovito ukrepati šele ob neizogibnem, ko nas zadenejo tegobe in se soočimo iz oči v oči z nesrečami? Kaj lahko naredimo zdaj, katere navade lahko spremenimo takoj?, smo se pogovarjali s Tomažem Gorencem z Inštituta za zdravje in okolje. 

Ob Tednu vzgoje smo v letu 2021 govorili o svetovnem vzgojnem zavezništvu, kako je poleg izobraževanja in vzgoje za humanizem ter obče človeške vrednote, pomemben tudi duhovni vidik. Spregovorili so p. dr. Silvo Šinkovec, duhovni asistent Društva katoliških pedagogov, Marko Wailguny iz Zavoda sv. Stanislava, tajnik Komisije za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci in koordinator Tedna vzgoje, Matevž Vidmar, podpredsednik Društva katoliških pedagogov Slovenije, direktor Rahelinega vrtca – hiše otrok Montessori ter koordinator Tedna vzgoje in Nuša Pohlin Schwarzbartl, ravnateljica Osnovne šole Alojzija Šuštarja. 

Karitativno in humanitarno delo je strokovni študijski program na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, izpopolnjevanje, ki dopolnjuje in nadgrajuje univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo, hkrati usmerja v specifično področje delovanja in razmišljanja. Karitativno delo predstavlja smer, ki s svojim teološkim in psihološko antropološkim pogledom omogoča specifično socialno, karitativno dejavnost. Na ravni izpopolnjevanja študenti pridobijo specializirana vedenja in veščine, ki dopolnjujejo njihovo osnovno znanje. Karitativnost ni samo razdeljevanje dobrin, je poznavanje človeka v vsej njegovi polnosti in dostojanstvu. V studiu smo gostili izr. prof. dr. Katarino Lio Kompan Erzar, prof. dr. Tomaža Erzarja in prodekana, doc. dr. Tadeja Steguja. 

V življenju se srečujemo s številnimi izgubami. Pogosto je še težje zaradi stereotipov. Mednje sodi nekakšna pregovorna trdnost in neomajnost moških, ki v preizkušnjah ne kažejo ranljivosti. Vendar je to zmotno in za moške škodljivo. O moškem žalovanju smo govorili s predstavnikoma Slovenskega društva Hospic, Edinom Durakovičem, vodjo programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov, Miralemom Zecem, zunanjim sodelavcem in vodjo prostovoljcev pri Ombočni enoti Ljubljana ter Matejem Delakordo, soustanoviteljem platforme oziroma projekta Moške skupine. 

Spomnili smo se izjemnega poznavalca divjih rastlin, Daria Corteseja, ki smo ga večkrat gostili v našem radijskem programu. Prezgodaj se je za večno poslovil od nas, julija 2021, zapustil nam je bogato znanje, nekaj ga ostaja zapisanega med platnicami knjig, toda še več ga je žal vzel s seboj in je za nas izgubljeno. V njegov spomin smo združili odlomke iz več oddaj, ki smo jih posneli o divjih, samoniklih rastlinah, kako in kdaj jih nabiramo ter uporabimo.  

Po treh mesecih življenja med brati v Taizeju se je vrnil domov z bogato izkušnjo sobivanja v skupnosti, Krištof Bajt, ki je v pogovoru za Via positivo povedal marsikaj, kar o tej ekumenski vasici in bratih morda ne veste. Vabljeni k poslušanju.

Prof. dr. Iztok Fajfar na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani poučuje programiranje. Zavzema se za uvedbo pouka osnov programiranja v osnovnih šolah. Deluje tudi pri Modri akademiji. Morda to zavede, da je nerazumno zazrt v digitalni svet, ravno nasprotno, dr. Fajfar bi rad, da računalnik razumemo kot orodje in se znebimo abstraktnega strahu. Programiranje je jezik, s katerim računalniku povemo, kaj želimo od njega. S programiranjem lahko učinkovito treniramo možgane. Najboljše učenje je skozi igro.  

Pia Valenzuela je rojena v Čilu, kjer je diplomirala iz filozofije, pozneje je v Rimu študirala teološke predmete, nato na ljubljanski Filozofski Fakulteti pridobila naziv magistrica znanosti iz filozofije-etike. Želja po znanju jo je pozneje znova vodila v Rim, kjer se je specializirala na področju etike in antropologije ter s tem začela doktorski študij. Poliglotka, ki predava na več mednarodnih izobraževalnih ustanovah, pri nas na Katoliškem inštitutu. 

Marjeta Krejči Hrastar je fizioterapevtka, mati, žena, babica in v več metodah specializirana inštruktorica, z znanjem, s katerim lahko še učinkoviteje pomaga. V oddaji Via positiva smo jo podrobneje vprašali po teh metodah in nekaj osnovnih priporočilih ter izpostavili še ostala njena zanimanja. 

Z leti izkušenj se bogatijo tudi spoznanja o življenju. Za kaj gre pri razvoju zavesti? Kaj imamo od tega, če se razvijamo? Kaj omogoča razvoj in kaj ga onemogoča?, smo se pogovarjali z doktorskim študentom sociologije, avtorjem knjige Razvoj zavesti, Davidom Cigojem.  

Razmere ob epidemiji novo nastajajočih sevov virusa covid so resne in že dolgo vemo, da jih je neodgovorno, nedržavotvorno in v prvi vrsti nehumano zlorabljati v politične namene. Zakaj vseeno del javnost ne loči informacijskih zrn od plevela? Več kot govoriti resnico, pojasnjevati razmere na osnovi dejstev, preverjenih argumentov strokovnjakov, odgovorni ne morejo storiti. Končna odločitev je na strani posameznika. Pogovarjali smo se z dr. Milanom Krekom, direktorjem NIJZ (Nacionalnega inštituta za javno zdravje). Smo sposobni slišati in prepoznati resnico tega trenutka?