Is podcast
Luka Zorenč je nekdanji pripadnik Enote za specialno Delovanje Slovenske vojske, specializiran za medicino. Pravi, da je večni učenec, ki se trudi pomagati svetu in pri tem uživati. Trenutno se ukvarja z izobraževanjem na področju taktične medicine ter z medicinsko podporo in svetovanjem v kriznih žarščih po svetu, pa tudi z zahtevnejšim in kompleksnejšim zasebnim varovanjem. Zato veliko potuje. Je avtor že ponatisnjene knjige RIS, izpoved bivšega pripadnika specialnih sil, ki je v javnosti anletela na velik in dober odmev, ker piše brez olepševanaj.
Luka Zorenč je nekdanji pripadnik Enote za specialno Delovanje Slovenske vojske, specializiran za medicino. Pravi, da je večni učenec, ki se trudi pomagati svetu in pri tem uživati. Trenutno se ukvarja z izobraževanjem na področju taktične medicine ter z medicinsko podporo in svetovanjem v kriznih žarščih po svetu, pa tudi z zahtevnejšim in kompleksnejšim zasebnim varovanjem. Zato veliko potuje. Je avtor že ponatisnjene knjige RIS, izpoved bivšega pripadnika specialnih sil, ki je v javnosti anletela na velik in dober odmev, ker piše brez olepševanaj.
Luka Zorenč je nekdanji pripadnik Enote za specialno Delovanje Slovenske vojske, specializiran za medicino. Pravi, da je večni učenec, ki se trudi pomagati svetu in pri tem uživati. Trenutno se ukvarja z izobraževanjem na področju taktične medicine ter z medicinsko podporo in svetovanjem v kriznih žarščih po svetu, pa tudi z zahtevnejšim in kompleksnejšim zasebnim varovanjem. Zato veliko potuje. Je avtor že ponatisnjene knjige RIS, izpoved bivšega pripadnika specialnih sil, ki je v javnosti anletela na velik in dober odmev, ker piše brez olepševanaj.
Via positiva
Postajamo prehitri, se ob tem spregledamo, ob prehitrem tempu spolzijo mimo nas številne drobne pozornosti in lepote življenja, slej ali prej izgubimo tudi sebe? Z Majo Dekleva Lapajne, režiserko in Gregorjem Kamnikarjem, plesalcem in vsestranskim umetnikom, smo pletli pogovor ob mednarodnem projektu Vzdolž poti, v katerem se dvanajst umetnikov vsak na svoj način loteva teme upočasnitve.
Via positiva
Postajamo prehitri, se ob tem spregledamo, ob prehitrem tempu spolzijo mimo nas številne drobne pozornosti in lepote življenja, slej ali prej izgubimo tudi sebe? Z Majo Dekleva Lapajne, režiserko in Gregorjem Kamnikarjem, plesalcem in vsestranskim umetnikom, smo pletli pogovor ob mednarodnem projektu Vzdolž poti, v katerem se dvanajst umetnikov vsak na svoj način loteva teme upočasnitve.
Via positiva
Blaž Kernel je trenutno kaplan v Tolminu, ki je imel na Stični mladih delavnico Jona: prerok v krizi identitete, prav slednje je bila osrednja vsebina festivalskega dogajanja. Kako se Bogu uspe dotakniti upornih src, kaj Bog preko Svetega pisma sporoča za življenje, in še marsikaj smo se pogovarjali z mladim duhovnikom, ki ostaja zvest svoji identiteti.
Via positiva
Blaž Kernel je trenutno kaplan v Tolminu, ki je imel na Stični mladih delavnico Jona: prerok v krizi identitete, prav slednje je bila osrednja vsebina festivalskega dogajanja. Kako se Bogu uspe dotakniti upornih src, kaj Bog preko Svetega pisma sporoča za življenje, in še marsikaj smo se pogovarjali z mladim duhovnikom, ki ostaja zvest svoji identiteti.
Via positiva
Peter Čemažar je kaplan v Zavodu sv. Stanislava in učitelj predmeta Vera in kultura, pri katerem dijake spodbuja k pozitivnejši drži do življenja. Ob njegovem novomašniškem geslu in ob prazniku Povišanja sv. križa smo razmišljali o spodbudah, ko so izzivi in križi pretežki, kako se dvigniti, da zlomljeni ne omagamo.
Via positiva
Peter Čemažar je kaplan v Zavodu sv. Stanislava in učitelj predmeta Vera in kultura, pri katerem dijake spodbuja k pozitivnejši drži do življenja. Ob njegovem novomašniškem geslu in ob prazniku Povišanja sv. križa smo razmišljali o spodbudah, ko so izzivi in križi pretežki, kako se dvigniti, da zlomljeni ne omagamo.
Via positiva
Ob začetku šolskega in katehetskega leta smo k pogovoru povabili večkrat nagrajenega, zelo dejavnega vsestranskega pedagoga, profesorja in dolgoletnega ravnatelja, mag. Albina Vrabiča. Je v pokoju, še vedno pa ostaja aktiven in številni ga nagovarjajo k pisanju življenjskega učbenika o tem, kaj je dobra šola, kakšen je njen namen ter zakaj so pomembni odnosi, pa tudi kako v mladih vzbudimo zanimanje za rast in razvoj lastnih talentov, da iz šole izstopijo bolj samozavestni kot so bili pred vstopom vanjo.
Via positiva
Ob začetku šolskega in katehetskega leta smo k pogovoru povabili večkrat nagrajenega, zelo dejavnega vsestranskega pedagoga, profesorja in dolgoletnega ravnatelja, mag. Albina Vrabiča. Je v pokoju, še vedno pa ostaja aktiven in številni ga nagovarjajo k pisanju življenjskega učbenika o tem, kaj je dobra šola, kakšen je njen namen ter zakaj so pomembni odnosi, pa tudi kako v mladih vzbudimo zanimanje za rast in razvoj lastnih talentov, da iz šole izstopijo bolj samozavestni kot so bili pred vstopom vanjo.
Via positiva
Pred malim šmarnom smo ob tradicionalnem kolesarskem romanju Od Marije k Marije, v letu 2023 po Beli krajini, k pogovoru povabili županjo Semiča, ki so ji krajani izrekli zaupanje že četrtič zapored, mag. Polono Kambič. Je otrok številne kmečke družine in tudi sama je, kljub nemalo obveznostim, z družino živi in dela na manjši kmetiji, ohranila tesno povezanost z rodno zemljo. Prizadeva si, da imajo doma vsak dan sveže pečeni kruh in hrano iz lastnega vrta. Pogovarjali smo se o že narejenem v kraju, o sodelovanju z ostalima dvema občinama Bele krajine, tudi o priložnostih in viziji za naprej.
Via positiva
Pred malim šmarnom smo ob tradicionalnem kolesarskem romanju Od Marije k Marije, v letu 2023 po Beli krajini, k pogovoru povabili županjo Semiča, ki so ji krajani izrekli zaupanje že četrtič zapored, mag. Polono Kambič. Je otrok številne kmečke družine in tudi sama je, kljub nemalo obveznostim, z družino živi in dela na manjši kmetiji, ohranila tesno povezanost z rodno zemljo. Prizadeva si, da imajo doma vsak dan sveže pečeni kruh in hrano iz lastnega vrta. Pogovarjali smo se o že narejenem v kraju, o sodelovanju z ostalima dvema občinama Bele krajine, tudi o priložnostih in viziji za naprej.
Via positiva
Vera Vardjan je ženska izredne volje, moči in vere. Premagala je bolezen, izgubila sina v prometni nesreči, se soočila z ločitvijo, vmes spisala odmevno zgodbo lončarjenja ter ohranjanja lokalnih naravnih in kulturnih znamenitosti, nenazadnje, kar je iskreno zapisala v dveh knjigah, “Med nebom in zemljo” ter “Moč vere”, pa okrevala še po udaru strele. Vse te preizkušnje, ki so vsaka po sebi zelo zahtevne, ji niso odvzele radosti do življenja. V letih vztrajnega dela na sebi, iskanja različnih poti, se je našla.
Via positiva
Vera Vardjan je ženska izredne volje, moči in vere. Premagala je bolezen, izgubila sina v prometni nesreči, se soočila z ločitvijo, vmes spisala odmevno zgodbo lončarjenja ter ohranjanja lokalnih naravnih in kulturnih znamenitosti, nenazadnje, kar je iskreno zapisala v dveh knjigah, “Med nebom in zemljo” ter “Moč vere”, pa okrevala še po udaru strele. Vse te preizkušnje, ki so vsaka po sebi zelo zahtevne, ji niso odvzele radosti do življenja. V letih vztrajnega dela na sebi, iskanja različnih poti, se je našla.
Via positiva
Prof. dr. Ana Krajnc je andragoginja, pedagoginja in psihologinja. Pogovor z njo smo začeli najprej ob vodni ujmi, kako se soočati ob takšnih razmerah, zakaj sta solidarnost in sodelovanje skupnosti ključni, da ob materialni prizadetosti ne spregledamo tudi čustvenih potreb? V nadaljevanju pa spregovorili o področju, kjer je go. Ana največja poznavalka, o učenju učiti se, vse življenje. Starost ni grožnja, je civilizacijski dosežek.
Via positiva
Prof. dr. Ana Krajnc je andragoginja, pedagoginja in psihologinja. Pogovor z njo smo začeli najprej ob vodni ujmi, kako se soočati ob takšnih razmerah, zakaj sta solidarnost in sodelovanje skupnosti ključni, da ob materialni prizadetosti ne spregledamo tudi čustvenih potreb? V nadaljevanju pa spregovorili o področju, kjer je go. Ana največja poznavalka, o učenju učiti se, vse življenje. Starost ni grožnja, je civilizacijski dosežek.
Via positiva
Rok Pogačnik ima za seboj izkušnjo kaplana na križarki. Želi biti duhovnik povsod, prinašati Jezusa. Presenetila ga je globoka vernost ljudi, ki delajo na velikih ladjah in so hvaležni za blagoslov ter molitve, ko so daleč od doma, po več mesecev na morju. Duhovniško življenje je proces, zaveda se, da bo le v vsakodnevni rasti in prizadevanjih lahko v službi ljudi. Bolijo ga predsodki in vnaprejšnja obsojanja, brez poznavanja ozadij ali izkušenj.
Via positiva
Rok Pogačnik ima za seboj izkušnjo kaplana na križarki. Želi biti duhovnik povsod, prinašati Jezusa. Presenetila ga je globoka vernost ljudi, ki delajo na velikih ladjah in so hvaležni za blagoslov ter molitve, ko so daleč od doma, po več mesecev na morju. Duhovniško življenje je proces, zaveda se, da bo le v vsakodnevni rasti in prizadevanjih lahko v službi ljudi. Bolijo ga predsodki in vnaprejšnja obsojanja, brez poznavanja ozadij ali izkušenj.
Sodobni človek vse pogosteje čuti izgubo pristnega stika s seboj, s Stvarnikom in s smislom bivanja. V enournih pogovorih s strokovnjaki različnih področij, predvsem pa s področja psihologije, razgrinjamo možnosti po vnovičnem prebujenju. Govorimo o izbirah, ki vračajo zadovoljstvo, kažemo drugačne možnosti notranje izpolnitve in spodbujamo k izstopu iz ujetosti, lažne privlačnosti agresivnega potrošništva ter novodobnih pritiskov o tem, kakšen naj bi bil uspešen človek - večno mlad, srečen in prekipevajoč v udobju. Izstopimo, da bi znova našli sebe. To je naš namen pogovornih oddaj, s katerimi stopamo na pozitivno stran.
Globine
V septembrskih Globinah smo se dotaknili obširnega področja, ki ga zajema družbeni nauk Cerkve. Od kdaj je Cerkev vpeta v teme, ki zadevajo socialno pravičnost, vlogo države, solidarnost, človekovo dostojanstvo in skrb za okolje? Številni danes razumejo to kot nepotrebno vmešavanje Cerkve v družbeno politično dogajanje. Je res? Posebej smo se ustavili tudi pri vprašanju smisla človeškega dela z vidika socialne moralne teologije. Naš sogovornik je bil župnik iz Šmihela pri Novem mestu Štefan Hosta.
Komentar tedna
Pluralnost, pluralizacija je ena ključnih besed, ki je bila močno v obtoku konec osemdesetih let, ko je čez socialistično zatohlost zavel prvi piš slovenske pomladi. Pomenila je začetek konca zavratnega enoumja in nas je spremljala še kar nekaj časa v devetdeseta. Potem pa je zlagoma izginila iz vsakdanje rabe, zdela se je nepotrebna, saj smo jo živeli v lahkotni samoumevnosti. Kot postaja očitno, je bila ta samoumevnost veliko preveč lahkotna - kljub opozorilom, ki se zdijo v svoji preroškosti danes neverjetna.
Spoznanje več, predsodek manj
Državni zbor je izglasoval spremembo zakona o verski svobodi, s katerim je znižal višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost verskim uslužbencem iz 100 % na 60 %. Škofje so v izjavi izpostavili, da se s predlaganimi spremembami zakona ne strinjajo, saj zniževanje prispevkov pomeni slabšanje socialne varnosti duhovnikov, redovnic, redovnikov in drugih verskih delavcev, ukinitev statusa splošno koristne organizacije pa pomeni tudi nerazumevanje vloge Katoliške cerkve v naši družbi.
O tem in tudi o stanju na RTV Slo je tekla beseda v oddaji, ki ji lahko prisluhnete!
Svetovalnica
V svetu se tretjina pridelane hrane zavrže, po drugi strani pa se ocenjuje, da se bo morala proizvodnja hrane zaradi večanja prebivalstva povečati za sedemdeset odstotkov. Poleg socialnega in finančnega vidika je zavržena hrana velik okoljski problem. V Evropi se s hrano letno zavrže toliko pitne vode, da bi z njo lahko trikrat napolnili Ženevsko jezero. Kakšni so koraki za manj zavržene hrane smo se pogovarjali s Katjo Sreš iz Ekologi brez meja.
Naš gost
Docent dr. Ivan Platovnjak je duhovnik, predavatelj in profesor, ki se zelo poglobljeno, znanstveno in raziskovalno ukvarja s področjem duhovnosti. Je skrbnik študijskega programa Duhovno izpopolnjevanje in koordinator za teološke simpozije ter še marsikaj drugega. Rodil se je v preprosti, kmečki družini, ki mu je pomagala delati prve korake v veri, o duhovniškem poklicu pa je začel razmišljati po prvem letniku srednje šole.
Kulturni utrinki
Komentar tedna
Pluralnost, pluralizacija je ena ključnih besed, ki je bila močno v obtoku konec osemdesetih let, ko je čez socialistično zatohlost zavel prvi piš slovenske pomladi. Pomenila je začetek konca zavratnega enoumja in nas je spremljala še kar nekaj časa v devetdeseta. Potem pa je zlagoma izginila iz vsakdanje rabe, zdela se je nepotrebna, saj smo jo živeli v lahkotni samoumevnosti. Kot postaja očitno, je bila ta samoumevnost veliko preveč lahkotna - kljub opozorilom, ki se zdijo v svoji preroškosti danes neverjetna.
Vabilo na pot
V Vabilu na pot smo podrobneje pogledali v program prihajajočega konca tedna na Festivalu pohodništva Dolina Soče.