Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 12. 2021
Dobrote Prlekije na praznični mizi

Marija Pušenjak je zvesta poslušalka Radia Ognjišče, ob prazniku je ob pomoči sosed in somišljenikov na radio prinesla več dobrot prleških domačij. Tradicija se ohranja, pravi, več mladih jo je celo nadgradilo. Čutiti je svež zagon. V sklopu župnijske Karitas so letos pletli advente vence. Na starejših je spodbujati mlade k skupnemu ustvarjanju in druženju ter mladim prenesti znanje domačih obrti in tudi peke značilnih prazničnih dobrot. 

Dobrote Prlekije na praznični mizi

Marija Pušenjak je zvesta poslušalka Radia Ognjišče, ob prazniku je ob pomoči sosed in somišljenikov na radio prinesla več dobrot prleških domačij. Tradicija se ohranja, pravi, več mladih jo je celo nadgradilo. Čutiti je svež zagon. V sklopu župnijske Karitas so letos pletli advente vence. Na starejših je spodbujati mlade k skupnemu ustvarjanju in druženju ter mladim prenesti znanje domačih obrti in tudi peke značilnih prazničnih dobrot. 

tradicijakulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Dobrote Prlekije na praznični mizi

Marija Pušenjak je zvesta poslušalka Radia Ognjišče, ob prazniku je ob pomoči sosed in somišljenikov na radio prinesla več dobrot prleških domačij. Tradicija se ohranja, pravi, več mladih jo je celo nadgradilo. Čutiti je svež zagon. V sklopu župnijske Karitas so letos pletli advente vence. Na starejših je spodbujati mlade k skupnemu ustvarjanju in druženju ter mladim prenesti znanje domačih obrti in tudi peke značilnih prazničnih dobrot. 

VEČ ...|28. 12. 2021
Dobrote Prlekije na praznični mizi

Marija Pušenjak je zvesta poslušalka Radia Ognjišče, ob prazniku je ob pomoči sosed in somišljenikov na radio prinesla več dobrot prleških domačij. Tradicija se ohranja, pravi, več mladih jo je celo nadgradilo. Čutiti je svež zagon. V sklopu župnijske Karitas so letos pletli advente vence. Na starejših je spodbujati mlade k skupnemu ustvarjanju in druženju ter mladim prenesti znanje domačih obrti in tudi peke značilnih prazničnih dobrot. 

Nataša Ličen

tradicijakulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|14. 9. 2021
Gibanica digitalno

Tjaša Kos iz Kulturno turističnega in izobraževalnega društva Kelih je predstavila, kako gibanico približati mladim preko digitalnih poti. 

Gibanica digitalno

Tjaša Kos iz Kulturno turističnega in izobraževalnega društva Kelih je predstavila, kako gibanico približati mladim preko digitalnih poti. 

tradicijakulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Gibanica digitalno

Tjaša Kos iz Kulturno turističnega in izobraževalnega društva Kelih je predstavila, kako gibanico približati mladim preko digitalnih poti. 

VEČ ...|14. 9. 2021
Gibanica digitalno

Tjaša Kos iz Kulturno turističnega in izobraževalnega društva Kelih je predstavila, kako gibanico približati mladim preko digitalnih poti. 

Nataša Ličen

tradicijakulturadediščina

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|26. 7. 2021
P. Branko Cestnik

Glavni temi tokratnega pogovora sta bili radikalizacija političnega diskurza in nedavno apostolsko pismo papeža Frančiška v obliki motuproprij z naslovom Traditionis Custodes (Varuhi tradicije).

P. Branko Cestnik

Glavni temi tokratnega pogovora sta bili radikalizacija političnega diskurza in nedavno apostolsko pismo papeža Frančiška v obliki motuproprij z naslovom Traditionis Custodes (Varuhi tradicije).

politikacerkevtradicija

Spoznanje več, predsodek manj

P. Branko Cestnik

Glavni temi tokratnega pogovora sta bili radikalizacija političnega diskurza in nedavno apostolsko pismo papeža Frančiška v obliki motuproprij z naslovom Traditionis Custodes (Varuhi tradicije).

VEČ ...|26. 7. 2021
P. Branko Cestnik

Glavni temi tokratnega pogovora sta bili radikalizacija političnega diskurza in nedavno apostolsko pismo papeža Frančiška v obliki motuproprij z naslovom Traditionis Custodes (Varuhi tradicije).

Tanja Dominko

politikacerkevtradicija

Via positiva

VEČ ...|31. 12. 2020
Domače nekoliko drugače

Na silvestrovo smo obiskali pristno slovensko gostilno in kmetijo, ki sta prežeti s tradicijo sedmih rodov. Mojca Trnovec, ki nadaljuje z dejavnostjo, je tudi obrtnica leta 2018.

Domače nekoliko drugače

Na silvestrovo smo obiskali pristno slovensko gostilno in kmetijo, ki sta prežeti s tradicijo sedmih rodov. Mojca Trnovec, ki nadaljuje z dejavnostjo, je tudi obrtnica leta 2018.

družbakulinarikatradicijapogovorodnosi

Via positiva

Domače nekoliko drugače

Na silvestrovo smo obiskali pristno slovensko gostilno in kmetijo, ki sta prežeti s tradicijo sedmih rodov. Mojca Trnovec, ki nadaljuje z dejavnostjo, je tudi obrtnica leta 2018.

VEČ ...|31. 12. 2020
Domače nekoliko drugače

Na silvestrovo smo obiskali pristno slovensko gostilno in kmetijo, ki sta prežeti s tradicijo sedmih rodov. Mojca Trnovec, ki nadaljuje z dejavnostjo, je tudi obrtnica leta 2018.

Nataša Ličen

družbakulinarikatradicijapogovorodnosi

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|29. 12. 2020
Nataša Kne, zmagovalka izbora Naj potica 2020

Nataša Kne je na izboru za Naj potico 2020 v močni konkurenci zmagala. Njena potica je nastala po razmisleku in želji, da se z njo vrne v preteklost. Razmišljala je, da včasih niso imeli vedno pri roki orehov, plodove je lahko vzela ostra zima. Lahko pa so naredili potico iz suhega sadja ali pa iz nabranih divjih lešnikov. Ni izbrala medu, ki lahko potico obteži in nadvlada, namesto tega je uporabila cvetni prah, s katerim se je želela približati medenosti in potici pustiti mehkost in nežnost, se nekako pokloniti temu včasih tako pomembnemu sladilu. Janež je bil včasih zagotovo dostopnejši od dragega cimeta. Limona tudi ni bila vedno pri hiši, vsaj v notranjosti Slovenije, naravna vanilja je od nekdaj draga kot žafran. Njena najljubša potica pa ješe vedno bogato povita orehova potica njene mame. 

Nataša Kne, zmagovalka izbora Naj potica 2020

Nataša Kne je na izboru za Naj potico 2020 v močni konkurenci zmagala. Njena potica je nastala po razmisleku in želji, da se z njo vrne v preteklost. Razmišljala je, da včasih niso imeli vedno pri roki orehov, plodove je lahko vzela ostra zima. Lahko pa so naredili potico iz suhega sadja ali pa iz nabranih divjih lešnikov. Ni izbrala medu, ki lahko potico obteži in nadvlada, namesto tega je uporabila cvetni prah, s katerim se je želela približati medenosti in potici pustiti mehkost in nežnost, se nekako pokloniti temu včasih tako pomembnemu sladilu. Janež je bil včasih zagotovo dostopnejši od dragega cimeta. Limona tudi ni bila vedno pri hiši, vsaj v notranjosti Slovenije, naravna vanilja je od nekdaj draga kot žafran. Njena najljubša potica pa ješe vedno bogato povita orehova potica njene mame. 

kulinarikazgodovinatradicijadediščina

Zakladi naše dediščine

Nataša Kne, zmagovalka izbora Naj potica 2020

Nataša Kne je na izboru za Naj potico 2020 v močni konkurenci zmagala. Njena potica je nastala po razmisleku in želji, da se z njo vrne v preteklost. Razmišljala je, da včasih niso imeli vedno pri roki orehov, plodove je lahko vzela ostra zima. Lahko pa so naredili potico iz suhega sadja ali pa iz nabranih divjih lešnikov. Ni izbrala medu, ki lahko potico obteži in nadvlada, namesto tega je uporabila cvetni prah, s katerim se je želela približati medenosti in potici pustiti mehkost in nežnost, se nekako pokloniti temu včasih tako pomembnemu sladilu. Janež je bil včasih zagotovo dostopnejši od dragega cimeta. Limona tudi ni bila vedno pri hiši, vsaj v notranjosti Slovenije, naravna vanilja je od nekdaj draga kot žafran. Njena najljubša potica pa ješe vedno bogato povita orehova potica njene mame. 

VEČ ...|29. 12. 2020
Nataša Kne, zmagovalka izbora Naj potica 2020

Nataša Kne je na izboru za Naj potico 2020 v močni konkurenci zmagala. Njena potica je nastala po razmisleku in želji, da se z njo vrne v preteklost. Razmišljala je, da včasih niso imeli vedno pri roki orehov, plodove je lahko vzela ostra zima. Lahko pa so naredili potico iz suhega sadja ali pa iz nabranih divjih lešnikov. Ni izbrala medu, ki lahko potico obteži in nadvlada, namesto tega je uporabila cvetni prah, s katerim se je želela približati medenosti in potici pustiti mehkost in nežnost, se nekako pokloniti temu včasih tako pomembnemu sladilu. Janež je bil včasih zagotovo dostopnejši od dragega cimeta. Limona tudi ni bila vedno pri hiši, vsaj v notranjosti Slovenije, naravna vanilja je od nekdaj draga kot žafran. Njena najljubša potica pa ješe vedno bogato povita orehova potica njene mame. 

Nataša Ličen

kulinarikazgodovinatradicijadediščina

zak

VEČ ...|15. 12. 2020
Diši po potici

V Medgeneracijskem centru Naklo so zaradi okoliščin v letu 2020 pripravili videokonferenčno delavnico peke Podbreške potice. Jernej Jeglič je opisal nadaljna prizadevanja za zaščito tradicionalne jedi iz gorenjske sadjarske vasi.

Diši po potici

V Medgeneracijskem centru Naklo so zaradi okoliščin v letu 2020 pripravili videokonferenčno delavnico peke Podbreške potice. Jernej Jeglič je opisal nadaljna prizadevanja za zaščito tradicionalne jedi iz gorenjske sadjarske vasi.

dediščinakulinarikatradicijakultura

zak

Diši po potici

V Medgeneracijskem centru Naklo so zaradi okoliščin v letu 2020 pripravili videokonferenčno delavnico peke Podbreške potice. Jernej Jeglič je opisal nadaljna prizadevanja za zaščito tradicionalne jedi iz gorenjske sadjarske vasi.

VEČ ...|15. 12. 2020
Diši po potici

V Medgeneracijskem centru Naklo so zaradi okoliščin v letu 2020 pripravili videokonferenčno delavnico peke Podbreške potice. Jernej Jeglič je opisal nadaljna prizadevanja za zaščito tradicionalne jedi iz gorenjske sadjarske vasi.

Nataša Ličen

dediščinakulinarikatradicijakultura

Mladoskop

VEČ ...|20. 11. 2020
Kaj mi zadiši? Osnove dobre prehrane

Na Dan slovenske hrane smo govorili o pomenu pravilnega prehranjevanja, ki je ključno tudi v letih mladosti. Kako lahko posodobimo stare recepte, kolikšen je pomen zajtrka, tudi ostalih štirih vsakodnevnih obrokov, za dobro pomnenje in tudi o veselju med mladimi za kuhanje, s strokovnjakinjo, ki uči na Visoki strokovni šoli Biotehniškega izobraževalnega Centra Ljubljana, Katarino Smole.

Kaj mi zadiši? Osnove dobre prehrane

Na Dan slovenske hrane smo govorili o pomenu pravilnega prehranjevanja, ki je ključno tudi v letih mladosti. Kako lahko posodobimo stare recepte, kolikšen je pomen zajtrka, tudi ostalih štirih vsakodnevnih obrokov, za dobro pomnenje in tudi o veselju med mladimi za kuhanje, s strokovnjakinjo, ki uči na Visoki strokovni šoli Biotehniškega izobraževalnega Centra Ljubljana, Katarino Smole.

mladikulinarikadružbapogovortradicijaizobraževanje

Mladoskop

Kaj mi zadiši? Osnove dobre prehrane

Na Dan slovenske hrane smo govorili o pomenu pravilnega prehranjevanja, ki je ključno tudi v letih mladosti. Kako lahko posodobimo stare recepte, kolikšen je pomen zajtrka, tudi ostalih štirih vsakodnevnih obrokov, za dobro pomnenje in tudi o veselju med mladimi za kuhanje, s strokovnjakinjo, ki uči na Visoki strokovni šoli Biotehniškega izobraževalnega Centra Ljubljana, Katarino Smole.

VEČ ...|20. 11. 2020
Kaj mi zadiši? Osnove dobre prehrane

Na Dan slovenske hrane smo govorili o pomenu pravilnega prehranjevanja, ki je ključno tudi v letih mladosti. Kako lahko posodobimo stare recepte, kolikšen je pomen zajtrka, tudi ostalih štirih vsakodnevnih obrokov, za dobro pomnenje in tudi o veselju med mladimi za kuhanje, s strokovnjakinjo, ki uči na Visoki strokovni šoli Biotehniškega izobraževalnega Centra Ljubljana, Katarino Smole.

Nataša Ličen

mladikulinarikadružbapogovortradicijaizobraževanje

Via positiva

VEČ ...|9. 7. 2020
V istih čevljih, v krušni zgodbi in na Caminu

Oče in sin, Tomaž in Peter Blatnik sta iskreno spregovorila o pasteh podjetništva, tudi o tem, kako se po porazih vrniti na trg. Pogum, zaupanje, vera v svoj produkt, pridobljeno znanje in izkušnje, so gotovo atributi pogumnih. Ni bilo lahko, pravita, številne nedobrohotne in nerazumevajoče govorice, očrnjeno ime, a v ozadju, kar jih žene naprej, povezanost znotraj družine, vera, da se dobro vrne in da resnica tudi slej ali prej pride na dan. V istih čevljih sta prehodila, z nekajletnim zamikom, Camino.

V istih čevljih, v krušni zgodbi in na Caminu

Oče in sin, Tomaž in Peter Blatnik sta iskreno spregovorila o pasteh podjetništva, tudi o tem, kako se po porazih vrniti na trg. Pogum, zaupanje, vera v svoj produkt, pridobljeno znanje in izkušnje, so gotovo atributi pogumnih. Ni bilo lahko, pravita, številne nedobrohotne in nerazumevajoče govorice, očrnjeno ime, a v ozadju, kar jih žene naprej, povezanost znotraj družine, vera, da se dobro vrne in da resnica tudi slej ali prej pride na dan. V istih čevljih sta prehodila, z nekajletnim zamikom, Camino.

odnosipogovordružbadružinatradicijapodjetništvo

Via positiva

V istih čevljih, v krušni zgodbi in na Caminu
Oče in sin, Tomaž in Peter Blatnik sta iskreno spregovorila o pasteh podjetništva, tudi o tem, kako se po porazih vrniti na trg. Pogum, zaupanje, vera v svoj produkt, pridobljeno znanje in izkušnje, so gotovo atributi pogumnih. Ni bilo lahko, pravita, številne nedobrohotne in nerazumevajoče govorice, očrnjeno ime, a v ozadju, kar jih žene naprej, povezanost znotraj družine, vera, da se dobro vrne in da resnica tudi slej ali prej pride na dan. V istih čevljih sta prehodila, z nekajletnim zamikom, Camino.
VEČ ...|9. 7. 2020
V istih čevljih, v krušni zgodbi in na Caminu
Oče in sin, Tomaž in Peter Blatnik sta iskreno spregovorila o pasteh podjetništva, tudi o tem, kako se po porazih vrniti na trg. Pogum, zaupanje, vera v svoj produkt, pridobljeno znanje in izkušnje, so gotovo atributi pogumnih. Ni bilo lahko, pravita, številne nedobrohotne in nerazumevajoče govorice, očrnjeno ime, a v ozadju, kar jih žene naprej, povezanost znotraj družine, vera, da se dobro vrne in da resnica tudi slej ali prej pride na dan. V istih čevljih sta prehodila, z nekajletnim zamikom, Camino.

Nataša Ličen

odnosipogovordružbadružinatradicijapodjetništvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 11. 2019
Ambrus

Skoraj vsaka slovenska vas ima svojo zgodbo. O Ambrusu smo se pogovarjali z domačinko Francko Žnidaršič.

Ambrus

Skoraj vsaka slovenska vas ima svojo zgodbo. O Ambrusu smo se pogovarjali z domačinko Francko Žnidaršič.

zgodovinatradicijaspomini

Zakladi naše dediščine

Ambrus
Skoraj vsaka slovenska vas ima svojo zgodbo. O Ambrusu smo se pogovarjali z domačinko Francko Žnidaršič.
VEČ ...|5. 11. 2019
Ambrus
Skoraj vsaka slovenska vas ima svojo zgodbo. O Ambrusu smo se pogovarjali z domačinko Francko Žnidaršič.

Nataša Ličen

zgodovinatradicijaspomini

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|24. 10. 2019
Inovativna kulinarika

Boštjan Marolt streže štruklje in mesnine, pripravljene po tudi stoletje in več starih recepturah svojih prednikov na Odprti kuhni po Sloveniji.

Inovativna kulinarika

Boštjan Marolt streže štruklje in mesnine, pripravljene po tudi stoletje in več starih recepturah svojih prednikov na Odprti kuhni po Sloveniji.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvotradicijakulinarikadružba

Ni meje za dobre ideje

Inovativna kulinarika
Boštjan Marolt streže štruklje in mesnine, pripravljene po tudi stoletje in več starih recepturah svojih prednikov na Odprti kuhni po Sloveniji.
VEČ ...|24. 10. 2019
Inovativna kulinarika
Boštjan Marolt streže štruklje in mesnine, pripravljene po tudi stoletje in več starih recepturah svojih prednikov na Odprti kuhni po Sloveniji.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvotradicijakulinarikadružba

Mladoskop

VEČ ...|7. 6. 2019
Mladi kamnoseki

V Pliskovici na Krasu je bil sredi maja že tradicionalno Festival kamna, pripravijo ga vsaki dve leti. V sklopu festivalskega dogajanja, ob promociji kamnoseštva in lokalnih posebnosti ter znamenitosti, mladi kamnoseki tekmujejo za uvrstitev na Slovenija Skills. V Mladoskopu smo pripravili reportažo iz omenjenega srečanja ter tekmovanja. Pred mikrofon smo povabili mentorja Jerneja Bortolata, kiparja Damjana Švaro ter kamnoseke Roka Vidmarja, Jako Modica, Aljaža Klinca in kamnosekinjo Sibilo Leskovec ter že na samostojni, uspešni poti prepoznavnega designa, kamnosekinjo Majo Hrovat.

Mladi kamnoseki

V Pliskovici na Krasu je bil sredi maja že tradicionalno Festival kamna, pripravijo ga vsaki dve leti. V sklopu festivalskega dogajanja, ob promociji kamnoseštva in lokalnih posebnosti ter znamenitosti, mladi kamnoseki tekmujejo za uvrstitev na Slovenija Skills. V Mladoskopu smo pripravili reportažo iz omenjenega srečanja ter tekmovanja. Pred mikrofon smo povabili mentorja Jerneja Bortolata, kiparja Damjana Švaro ter kamnoseke Roka Vidmarja, Jako Modica, Aljaža Klinca in kamnosekinjo Sibilo Leskovec ter že na samostojni, uspešni poti prepoznavnega designa, kamnosekinjo Majo Hrovat.

mladipogovorinovativnostpodjetništvodružbaizobraževanjetradicijakulturaobrtpoklic

Mladoskop

Mladi kamnoseki
V Pliskovici na Krasu je bil sredi maja že tradicionalno Festival kamna, pripravijo ga vsaki dve leti. V sklopu festivalskega dogajanja, ob promociji kamnoseštva in lokalnih posebnosti ter znamenitosti, mladi kamnoseki tekmujejo za uvrstitev na Slovenija Skills. V Mladoskopu smo pripravili reportažo iz omenjenega srečanja ter tekmovanja. Pred mikrofon smo povabili mentorja Jerneja Bortolata, kiparja Damjana Švaro ter kamnoseke Roka Vidmarja, Jako Modica, Aljaža Klinca in kamnosekinjo Sibilo Leskovec ter že na samostojni, uspešni poti prepoznavnega designa, kamnosekinjo Majo Hrovat.
VEČ ...|7. 6. 2019
Mladi kamnoseki
V Pliskovici na Krasu je bil sredi maja že tradicionalno Festival kamna, pripravijo ga vsaki dve leti. V sklopu festivalskega dogajanja, ob promociji kamnoseštva in lokalnih posebnosti ter znamenitosti, mladi kamnoseki tekmujejo za uvrstitev na Slovenija Skills. V Mladoskopu smo pripravili reportažo iz omenjenega srečanja ter tekmovanja. Pred mikrofon smo povabili mentorja Jerneja Bortolata, kiparja Damjana Švaro ter kamnoseke Roka Vidmarja, Jako Modica, Aljaža Klinca in kamnosekinjo Sibilo Leskovec ter že na samostojni, uspešni poti prepoznavnega designa, kamnosekinjo Majo Hrovat.

Nataša Ličen

mladipogovorinovativnostpodjetništvodružbaizobraževanjetradicijakulturaobrtpoklic

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|15. 1. 2022
Zamolčana zgodba redovnic z Golnika

Desetega decembra 2021 je minilo 75 let od prihoda desetih redovnic z Golnika na Cetinje v Črni gori, s čimer se je začela neverjetna zgodba sester frančiškank Brezmadežnega spočetja. Del nje je tudi s. Emanuela Žerdin …

Zamolčana zgodba redovnic z Golnika

Desetega decembra 2021 je minilo 75 let od prihoda desetih redovnic z Golnika na Cetinje v Črni gori, s čimer se je začela neverjetna zgodba sester frančiškank Brezmadežnega spočetja. Del nje je tudi s. Emanuela Žerdin …

Marjan Bunič

spominživljenjeredovniceCetinjeGolnikduhovnostpogovor

Komentar tedna

VEČ ...|14. 1. 2022
Slovenci in Evropa, pa še božič zraven

Slovenska javnost je v preteklosti imela v večini negativen odnos do Evropske unije in njenih institucij. Zgovoren je zgled prejšnjega predsednika vlade, ki so ga evropske institucije povabile v Bruselj, kjer naj bi, najbrž v luči predsedovanja Slovenije, nagovoril evropske poslance. Toda takratni premier je to vabilo gladko odklonil. Prijaznemu evropskemu vabilu je pljunil v obraz in v Sloveniji se niso zgražali nad tem dejanjem, ampak so ga slavili kot narodnega junaka kot nekakšnega Davida, ki si je upal izzvati »zateženega« evropskega Goljata. Pesnica Svetlana Makarovič ga je slavila kot narodnega junaka, ki se je upal upreti tistim zamaščenim bruseljskim birokratom, ki si nekaj domišljajo!

Komentira urednik revije Ognjišče Božo Rustja.

Slovenci in Evropa, pa še božič zraven

Slovenska javnost je v preteklosti imela v večini negativen odnos do Evropske unije in njenih institucij. Zgovoren je zgled prejšnjega predsednika vlade, ki so ga evropske institucije povabile v Bruselj, kjer naj bi, najbrž v luči predsedovanja Slovenije, nagovoril evropske poslance. Toda takratni premier je to vabilo gladko odklonil. Prijaznemu evropskemu vabilu je pljunil v obraz in v Sloveniji se niso zgražali nad tem dejanjem, ampak so ga slavili kot narodnega junaka kot nekakšnega Davida, ki si je upal izzvati »zateženega« evropskega Goljata. Pesnica Svetlana Makarovič ga je slavila kot narodnega junaka, ki se je upal upreti tistim zamaščenim bruseljskim birokratom, ki si nekaj domišljajo!

Komentira urednik revije Ognjišče Božo Rustja.

Božo Rustja

komentar

Kmetijska oddaja

VEČ ...|16. 1. 2022
V imenu zemlje

Pretresljiva filmska drama V imenu zemlje, film po resničnih dogodkih, ki smo ga pred tednom lahko videli na naših zaslonih in je še 20 dni brezplačno na voljo za ogled na spletni strani RTVSLO, odpira številna vprašanja. V tokratni oddaji smo nekatera podčrtali v pogovoru z mag. Tatjano Čop, ki je prav v letih, ko se je ta drama odvijala, več mesecev kot študentka živela in delala na eni od francoskih kmetij. 
 

V imenu zemlje

Pretresljiva filmska drama V imenu zemlje, film po resničnih dogodkih, ki smo ga pred tednom lahko videli na naših zaslonih in je še 20 dni brezplačno na voljo za ogled na spletni strani RTVSLO, odpira številna vprašanja. V tokratni oddaji smo nekatera podčrtali v pogovoru z mag. Tatjano Čop, ki je prav v letih, ko se je ta drama odvijala, več mesecev kot študentka živela in delala na eni od francoskih kmetij. 
 

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|29. 9. 2021
Pogovor z Gašperjem Miheličem iz 2B ter skupina Hazard

V prvem delu oddaje klepet z Gašperjem Miheličem iz dvojca 2B o novi pesmi “Vzemi me” ter predstavitev novosti Jana Plestenjaka “V naju še verjamem” z Marjetko Vovk. V drugem delu oddaje pa delovanje in glasba ene najuspešnejših slovenskih glasbenih skupin Hazard.

Pogovor z Gašperjem Miheličem iz 2B ter skupina Hazard

V prvem delu oddaje klepet z Gašperjem Miheličem iz dvojca 2B o novi pesmi “Vzemi me” ter predstavitev novosti Jana Plestenjaka “V naju še verjamem” z Marjetko Vovk. V drugem delu oddaje pa delovanje in glasba ene najuspešnejših slovenskih glasbenih skupin Hazard.

Marjan Bunič, Jure Sešek

mladistariglasbakulturazabava

Za življenje

VEČ ...|15. 1. 2022
O sreči življenja

Tokrat smo odadajo posvetili temi o sreči v življenju, kaj prinaša dejansko srečo v naše vsakdanje življenje. Vabljeni k poslušanju. 

O sreči življenja

Tokrat smo odadajo posvetili temi o sreči v življenju, kaj prinaša dejansko srečo v naše vsakdanje življenje. Vabljeni k poslušanju. 

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 1. 2022
Veverici oreh in podlasica

Morda niste vedeli, da je blaženi škof Anton Martin Slomšek pisal tudi basni. S kratkimi zgodbah, v katerih imajo živali človeške lastnosti, je želel učiti otroke in njihove skrbnike. V tejle basni spoznamo pregovor: »kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima.«

Veverici oreh in podlasica

Morda niste vedeli, da je blaženi škof Anton Martin Slomšek pisal tudi basni. S kratkimi zgodbah, v katerih imajo živali človeške lastnosti, je želel učiti otroke in njihove skrbnike. V tejle basni spoznamo pregovor: »kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima.«

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 1. 2022
Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejme dirigent in muzikolog Mirko Cuderman

Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejme dirigent in muzikolog Mirko Cuderman

Jože Bartolj

kulturaglasbaMirko Cuderman

Komentar Družina

VEČ ...|20. 1. 2022
Bogdan Dolenc: Kar boli tebe, boli tudi mene

Če skupaj molimo, potem drug o drugem drugače govorimo.

Bogdan Dolenc: Kar boli tebe, boli tudi mene

Če skupaj molimo, potem drug o drugem drugače govorimo.

Bogdan Dolenc

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|20. 1. 2022
Spominjamo se dne 20. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 20. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|20. 1. 2022
Zavetišče za zavržene rastline

Zavetišče za zavržene rastline obstaja od jeseni 2015, kot kulturno društvo pa od leta 2016. Skrbi za vse tiste (po večini sobne) rastline, ki so ostale brez toplega doma. Poleg rastlinjaka na Kraterju se jih lahko posvoji tudi iz njihove rastlinske galerije v podhodu Ajdovščina v Ljubljani. Idejo sta začeli kot preizkus razvijati akademski slikarki, Anamari Hrup in Eva Jera Hanžek. S slednjo smo se na sejmu Narava - zdravje tudi pogovarjali. 

Zavetišče za zavržene rastline

Zavetišče za zavržene rastline obstaja od jeseni 2015, kot kulturno društvo pa od leta 2016. Skrbi za vse tiste (po večini sobne) rastline, ki so ostale brez toplega doma. Poleg rastlinjaka na Kraterju se jih lahko posvoji tudi iz njihove rastlinske galerije v podhodu Ajdovščina v Ljubljani. Idejo sta začeli kot preizkus razvijati akademski slikarki, Anamari Hrup in Eva Jera Hanžek. S slednjo smo se na sejmu Narava - zdravje tudi pogovarjali. 

Nataša Ličen

izobraževanjepodjetništvonarava