Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 8. 2022
Dobrote suhorobarske dežele

Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi

Dobrote suhorobarske dežele

Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi

kulturanaravadružbadediščinakulinarikatradicijaizročilo

Zakladi naše dediščine

Dobrote suhorobarske dežele

Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi

VEČ ...|9. 8. 2022
Dobrote suhorobarske dežele

Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi

Nataša Ličen

kulturanaravadružbadediščinakulinarikatradicijaizročilo

Mladoskop

VEČ ...|16. 6. 2022
Slovenski rokodelski tabor 2022 za mlade

Člani Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije na pobudo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo med poletnimi počitnicami prvič organizira Slovenskio rokodelski tabor za mlade, ki bo v kar sedmih rokodelskih centrih in v različnih slovenskih krajih, v Ribnici, na Dolah pri Litiji, v Moravčah, Slovenski Bistrici, Veržeju in v Škofji Loki. Več na: www.rokodelci.si. Tabor je predstavila Mija Bokal.

Slovenski rokodelski tabor 2022 za mlade

Člani Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije na pobudo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo med poletnimi počitnicami prvič organizira Slovenskio rokodelski tabor za mlade, ki bo v kar sedmih rokodelskih centrih in v različnih slovenskih krajih, v Ribnici, na Dolah pri Litiji, v Moravčah, Slovenski Bistrici, Veržeju in v Škofji Loki. Več na: www.rokodelci.si. Tabor je predstavila Mija Bokal.

mladidediščinatradicijakulturadružba

Mladoskop

Slovenski rokodelski tabor 2022 za mlade

Člani Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije na pobudo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo med poletnimi počitnicami prvič organizira Slovenskio rokodelski tabor za mlade, ki bo v kar sedmih rokodelskih centrih in v različnih slovenskih krajih, v Ribnici, na Dolah pri Litiji, v Moravčah, Slovenski Bistrici, Veržeju in v Škofji Loki. Več na: www.rokodelci.si. Tabor je predstavila Mija Bokal.

VEČ ...|16. 6. 2022
Slovenski rokodelski tabor 2022 za mlade

Člani Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije na pobudo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo med poletnimi počitnicami prvič organizira Slovenskio rokodelski tabor za mlade, ki bo v kar sedmih rokodelskih centrih in v različnih slovenskih krajih, v Ribnici, na Dolah pri Litiji, v Moravčah, Slovenski Bistrici, Veržeju in v Škofji Loki. Več na: www.rokodelci.si. Tabor je predstavila Mija Bokal.

Nataša Ličen

mladidediščinatradicijakulturadružba

Komentar Časnik.si

VEČ ...|2. 2. 2022
Ambrož Kodelja: Koga sploh moti zvonjenje?

Komentator piše, da je zvonjenje v glavnem avtomatsko urejeno in običajno traja dve minuti: zjutraj, opoldne in zvečer. Ponavadi se več zvoni za pogrebe. Problem zase pa je tudi bitje stolpne ure. Ugotavlja, da velikokrat v vasi prinesejo razdor prišleki, ki jih moti marsikaj, ne samo zvonjenje in tako se pod peticije proti zvonjenju podpisujejo v glavnem tujci, domačinov ni veliko. Komentator razmišlja, zakaj nekatere moti zvonjenje in ugotavlja, da poleg običajnih odgovorov, kot so, da se ne da spati in počivati, obstaja še razlog, ki ga sicer radi obidemo in to je odpor do vsega, kar je versko. Tako ugotavlja, da družba postaja vse bolj razkristranjena, protiverska.

Ambrož Kodelja: Koga sploh moti zvonjenje?

Komentator piše, da je zvonjenje v glavnem avtomatsko urejeno in običajno traja dve minuti: zjutraj, opoldne in zvečer. Ponavadi se več zvoni za pogrebe. Problem zase pa je tudi bitje stolpne ure. Ugotavlja, da velikokrat v vasi prinesejo razdor prišleki, ki jih moti marsikaj, ne samo zvonjenje in tako se pod peticije proti zvonjenju podpisujejo v glavnem tujci, domačinov ni veliko. Komentator razmišlja, zakaj nekatere moti zvonjenje in ugotavlja, da poleg običajnih odgovorov, kot so, da se ne da spati in počivati, obstaja še razlog, ki ga sicer radi obidemo in to je odpor do vsega, kar je versko. Tako ugotavlja, da družba postaja vse bolj razkristranjena, protiverska.

komentarzvonjenjeCerkevveratradicijapeticija

Komentar Časnik.si

Ambrož Kodelja: Koga sploh moti zvonjenje?

Komentator piše, da je zvonjenje v glavnem avtomatsko urejeno in običajno traja dve minuti: zjutraj, opoldne in zvečer. Ponavadi se več zvoni za pogrebe. Problem zase pa je tudi bitje stolpne ure. Ugotavlja, da velikokrat v vasi prinesejo razdor prišleki, ki jih moti marsikaj, ne samo zvonjenje in tako se pod peticije proti zvonjenju podpisujejo v glavnem tujci, domačinov ni veliko. Komentator razmišlja, zakaj nekatere moti zvonjenje in ugotavlja, da poleg običajnih odgovorov, kot so, da se ne da spati in počivati, obstaja še razlog, ki ga sicer radi obidemo in to je odpor do vsega, kar je versko. Tako ugotavlja, da družba postaja vse bolj razkristranjena, protiverska.

VEČ ...|2. 2. 2022
Ambrož Kodelja: Koga sploh moti zvonjenje?

Komentator piše, da je zvonjenje v glavnem avtomatsko urejeno in običajno traja dve minuti: zjutraj, opoldne in zvečer. Ponavadi se več zvoni za pogrebe. Problem zase pa je tudi bitje stolpne ure. Ugotavlja, da velikokrat v vasi prinesejo razdor prišleki, ki jih moti marsikaj, ne samo zvonjenje in tako se pod peticije proti zvonjenju podpisujejo v glavnem tujci, domačinov ni veliko. Komentator razmišlja, zakaj nekatere moti zvonjenje in ugotavlja, da poleg običajnih odgovorov, kot so, da se ne da spati in počivati, obstaja še razlog, ki ga sicer radi obidemo in to je odpor do vsega, kar je versko. Tako ugotavlja, da družba postaja vse bolj razkristranjena, protiverska.

Ambrož Kodelja

komentarzvonjenjeCerkevveratradicijapeticija

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 12. 2021
Dobrote Prlekije na praznični mizi

Marija Pušenjak je zvesta poslušalka Radia Ognjišče, ob prazniku je ob pomoči sosed in somišljenikov na radio prinesla več dobrot prleških domačij. Tradicija se ohranja, pravi, več mladih jo je celo nadgradilo. Čutiti je svež zagon. V sklopu župnijske Karitas so letos pletli advente vence. Na starejših je spodbujati mlade k skupnemu ustvarjanju in druženju ter mladim prenesti znanje domačih obrti in tudi peke značilnih prazničnih dobrot. 

Dobrote Prlekije na praznični mizi

Marija Pušenjak je zvesta poslušalka Radia Ognjišče, ob prazniku je ob pomoči sosed in somišljenikov na radio prinesla več dobrot prleških domačij. Tradicija se ohranja, pravi, več mladih jo je celo nadgradilo. Čutiti je svež zagon. V sklopu župnijske Karitas so letos pletli advente vence. Na starejših je spodbujati mlade k skupnemu ustvarjanju in druženju ter mladim prenesti znanje domačih obrti in tudi peke značilnih prazničnih dobrot. 

tradicijakulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Dobrote Prlekije na praznični mizi

Marija Pušenjak je zvesta poslušalka Radia Ognjišče, ob prazniku je ob pomoči sosed in somišljenikov na radio prinesla več dobrot prleških domačij. Tradicija se ohranja, pravi, več mladih jo je celo nadgradilo. Čutiti je svež zagon. V sklopu župnijske Karitas so letos pletli advente vence. Na starejših je spodbujati mlade k skupnemu ustvarjanju in druženju ter mladim prenesti znanje domačih obrti in tudi peke značilnih prazničnih dobrot. 

VEČ ...|28. 12. 2021
Dobrote Prlekije na praznični mizi

Marija Pušenjak je zvesta poslušalka Radia Ognjišče, ob prazniku je ob pomoči sosed in somišljenikov na radio prinesla več dobrot prleških domačij. Tradicija se ohranja, pravi, več mladih jo je celo nadgradilo. Čutiti je svež zagon. V sklopu župnijske Karitas so letos pletli advente vence. Na starejših je spodbujati mlade k skupnemu ustvarjanju in druženju ter mladim prenesti znanje domačih obrti in tudi peke značilnih prazničnih dobrot. 

Nataša Ličen

tradicijakulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|14. 9. 2021
Gibanica digitalno

Tjaša Kos iz Kulturno turističnega in izobraževalnega društva Kelih je predstavila, kako gibanico približati mladim preko digitalnih poti. 

Gibanica digitalno

Tjaša Kos iz Kulturno turističnega in izobraževalnega društva Kelih je predstavila, kako gibanico približati mladim preko digitalnih poti. 

tradicijakulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Gibanica digitalno

Tjaša Kos iz Kulturno turističnega in izobraževalnega društva Kelih je predstavila, kako gibanico približati mladim preko digitalnih poti. 

VEČ ...|14. 9. 2021
Gibanica digitalno

Tjaša Kos iz Kulturno turističnega in izobraževalnega društva Kelih je predstavila, kako gibanico približati mladim preko digitalnih poti. 

Nataša Ličen

tradicijakulturadediščina

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|26. 7. 2021
P. Branko Cestnik

Glavni temi tokratnega pogovora sta bili radikalizacija političnega diskurza in nedavno apostolsko pismo papeža Frančiška v obliki motuproprij z naslovom Traditionis Custodes (Varuhi tradicije).

P. Branko Cestnik

Glavni temi tokratnega pogovora sta bili radikalizacija političnega diskurza in nedavno apostolsko pismo papeža Frančiška v obliki motuproprij z naslovom Traditionis Custodes (Varuhi tradicije).

politikacerkevtradicija

Spoznanje več, predsodek manj

P. Branko Cestnik

Glavni temi tokratnega pogovora sta bili radikalizacija političnega diskurza in nedavno apostolsko pismo papeža Frančiška v obliki motuproprij z naslovom Traditionis Custodes (Varuhi tradicije).

VEČ ...|26. 7. 2021
P. Branko Cestnik

Glavni temi tokratnega pogovora sta bili radikalizacija političnega diskurza in nedavno apostolsko pismo papeža Frančiška v obliki motuproprij z naslovom Traditionis Custodes (Varuhi tradicije).

Tanja Dominko

politikacerkevtradicija

Via positiva

VEČ ...|31. 12. 2020
Domače nekoliko drugače

Na silvestrovo smo obiskali pristno slovensko gostilno in kmetijo, ki sta prežeti s tradicijo sedmih rodov. Mojca Trnovec, ki nadaljuje z dejavnostjo, je tudi obrtnica leta 2018.

Domače nekoliko drugače

Na silvestrovo smo obiskali pristno slovensko gostilno in kmetijo, ki sta prežeti s tradicijo sedmih rodov. Mojca Trnovec, ki nadaljuje z dejavnostjo, je tudi obrtnica leta 2018.

družbakulinarikatradicijapogovorodnosi

Via positiva

Domače nekoliko drugače

Na silvestrovo smo obiskali pristno slovensko gostilno in kmetijo, ki sta prežeti s tradicijo sedmih rodov. Mojca Trnovec, ki nadaljuje z dejavnostjo, je tudi obrtnica leta 2018.

VEČ ...|31. 12. 2020
Domače nekoliko drugače

Na silvestrovo smo obiskali pristno slovensko gostilno in kmetijo, ki sta prežeti s tradicijo sedmih rodov. Mojca Trnovec, ki nadaljuje z dejavnostjo, je tudi obrtnica leta 2018.

Nataša Ličen

družbakulinarikatradicijapogovorodnosi

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|29. 12. 2020
Nataša Kne, zmagovalka izbora Naj potica 2020

Nataša Kne je na izboru za Naj potico 2020 v močni konkurenci zmagala. Njena potica je nastala po razmisleku in želji, da se z njo vrne v preteklost. Razmišljala je, da včasih niso imeli vedno pri roki orehov, plodove je lahko vzela ostra zima. Lahko pa so naredili potico iz suhega sadja ali pa iz nabranih divjih lešnikov. Ni izbrala medu, ki lahko potico obteži in nadvlada, namesto tega je uporabila cvetni prah, s katerim se je želela približati medenosti in potici pustiti mehkost in nežnost, se nekako pokloniti temu včasih tako pomembnemu sladilu. Janež je bil včasih zagotovo dostopnejši od dragega cimeta. Limona tudi ni bila vedno pri hiši, vsaj v notranjosti Slovenije, naravna vanilja je od nekdaj draga kot žafran. Njena najljubša potica pa ješe vedno bogato povita orehova potica njene mame. 

Nataša Kne, zmagovalka izbora Naj potica 2020

Nataša Kne je na izboru za Naj potico 2020 v močni konkurenci zmagala. Njena potica je nastala po razmisleku in želji, da se z njo vrne v preteklost. Razmišljala je, da včasih niso imeli vedno pri roki orehov, plodove je lahko vzela ostra zima. Lahko pa so naredili potico iz suhega sadja ali pa iz nabranih divjih lešnikov. Ni izbrala medu, ki lahko potico obteži in nadvlada, namesto tega je uporabila cvetni prah, s katerim se je želela približati medenosti in potici pustiti mehkost in nežnost, se nekako pokloniti temu včasih tako pomembnemu sladilu. Janež je bil včasih zagotovo dostopnejši od dragega cimeta. Limona tudi ni bila vedno pri hiši, vsaj v notranjosti Slovenije, naravna vanilja je od nekdaj draga kot žafran. Njena najljubša potica pa ješe vedno bogato povita orehova potica njene mame. 

kulinarikazgodovinatradicijadediščina

Zakladi naše dediščine

Nataša Kne, zmagovalka izbora Naj potica 2020

Nataša Kne je na izboru za Naj potico 2020 v močni konkurenci zmagala. Njena potica je nastala po razmisleku in želji, da se z njo vrne v preteklost. Razmišljala je, da včasih niso imeli vedno pri roki orehov, plodove je lahko vzela ostra zima. Lahko pa so naredili potico iz suhega sadja ali pa iz nabranih divjih lešnikov. Ni izbrala medu, ki lahko potico obteži in nadvlada, namesto tega je uporabila cvetni prah, s katerim se je želela približati medenosti in potici pustiti mehkost in nežnost, se nekako pokloniti temu včasih tako pomembnemu sladilu. Janež je bil včasih zagotovo dostopnejši od dragega cimeta. Limona tudi ni bila vedno pri hiši, vsaj v notranjosti Slovenije, naravna vanilja je od nekdaj draga kot žafran. Njena najljubša potica pa ješe vedno bogato povita orehova potica njene mame. 

VEČ ...|29. 12. 2020
Nataša Kne, zmagovalka izbora Naj potica 2020

Nataša Kne je na izboru za Naj potico 2020 v močni konkurenci zmagala. Njena potica je nastala po razmisleku in želji, da se z njo vrne v preteklost. Razmišljala je, da včasih niso imeli vedno pri roki orehov, plodove je lahko vzela ostra zima. Lahko pa so naredili potico iz suhega sadja ali pa iz nabranih divjih lešnikov. Ni izbrala medu, ki lahko potico obteži in nadvlada, namesto tega je uporabila cvetni prah, s katerim se je želela približati medenosti in potici pustiti mehkost in nežnost, se nekako pokloniti temu včasih tako pomembnemu sladilu. Janež je bil včasih zagotovo dostopnejši od dragega cimeta. Limona tudi ni bila vedno pri hiši, vsaj v notranjosti Slovenije, naravna vanilja je od nekdaj draga kot žafran. Njena najljubša potica pa ješe vedno bogato povita orehova potica njene mame. 

Nataša Ličen

kulinarikazgodovinatradicijadediščina

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|5. 12. 2022
Dr. Ivan Štuhec: Supervolilno leto

V oddaji smo gostili gostili dr. Ivana Štuheca. Teme pogovora so bile volitve in referendumi. Kar nekaj jih je bilo v letu, ki se poslavlja.  

  

Dr. Ivan Štuhec: Supervolilno leto

V oddaji smo gostili gostili dr. Ivana Štuheca. Teme pogovora so bile volitve in referendumi. Kar nekaj jih je bilo v letu, ki se poslavlja.  

  

Jože Bartolj

politikadružbakomentar

Pogovor o

VEČ ...|30. 11. 2022
Pomanjkanje družinski zdravnikov

Po nekaterih ocenah je v Sloveniji brez izbranega zdravnika že več kot 130.000 oseb. Zdravniki ob tem poudarjajo, da so na strani bolnikov in da jim želijo pomagati, a so sami le stežka kos obremenitvam, s katerimi se srečujejo že iz časov pred epidemijo covida, ta pa je njihovo stisko samo še bolj razkrila. Politika skuša razmere reševati z ukrepi, ki so še edini na voljo, a za celovito ureditev bo treba po oceni stroke predvsem izboljšati delovne pogoje, družinsko medicino pa narediti privlačnejšo za mlade, ki se odločajo za specializacijo. V tokratni oddaji smo o razmerah govorili s predsednikom odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici dr. Rokom Ravnikarjem ter predstojnico Katedre za družinsko medicino na Medicinski fakulteti prof. dr. Marijo Petek Šter, oba sta tudi družinska zdravnika. O izkušnjah reševanja situacije sta za naš radio spregovorila tudi direktorica ZD Koper dr. Ljubica Kolander Bizjak in direktor ZD Kočevje Gregor Košir. 

Pomanjkanje družinski zdravnikov

Po nekaterih ocenah je v Sloveniji brez izbranega zdravnika že več kot 130.000 oseb. Zdravniki ob tem poudarjajo, da so na strani bolnikov in da jim želijo pomagati, a so sami le stežka kos obremenitvam, s katerimi se srečujejo že iz časov pred epidemijo covida, ta pa je njihovo stisko samo še bolj razkrila. Politika skuša razmere reševati z ukrepi, ki so še edini na voljo, a za celovito ureditev bo treba po oceni stroke predvsem izboljšati delovne pogoje, družinsko medicino pa narediti privlačnejšo za mlade, ki se odločajo za specializacijo. V tokratni oddaji smo o razmerah govorili s predsednikom odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici dr. Rokom Ravnikarjem ter predstojnico Katedre za družinsko medicino na Medicinski fakulteti prof. dr. Marijo Petek Šter, oba sta tudi družinska zdravnika. O izkušnjah reševanja situacije sta za naš radio spregovorila tudi direktorica ZD Koper dr. Ljubica Kolander Bizjak in direktor ZD Kočevje Gregor Košir. 

Petra Stopar

politikaživljenjezdravstvo

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|28. 9. 2022
Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Marjan Bunič

mladistariglasbakulturazabava

Dogodki

VEČ ...|2. 12. 2022
Nagrada za nove naročnike Ognjišča

Nagradna naročniška akcija revije Ognjišče je prišla do sklepa. Nagrade so podeljene! Prvo nagrado, kolo Pony, je prejela Ana Smolej Arnuš iz Kamnika, ki je Ognjišče za eno leto naročila svojemu bratu. Razmišlja, da bi ga še komu. 

Nagrada za nove naročnike Ognjišča

Nagradna naročniška akcija revije Ognjišče je prišla do sklepa. Nagrade so podeljene! Prvo nagrado, kolo Pony, je prejela Ana Smolej Arnuš iz Kamnika, ki je Ognjišče za eno leto naročila svojemu bratu. Razmišlja, da bi ga še komu. 

Matjaž Merljak

ognjisce

Zgodbe za otroke

VEČ ...|5. 12. 2022
Živi rožni venec za misijone

Tudi iz osebne notranje bolečine se lahko rodi veliko lepega. Pauline je, zaradi odločitev drugih, v svoji notranjosti zelo trpela, a svojo bolečino je darovala Bogu in tako trosila milosti na misijonsko delo. Njena ideja je tudi misijonski Živi rožni venec, ki ima danes po vsem svetu okoli enajst milijonov podpornikov.

Živi rožni venec za misijone

Tudi iz osebne notranje bolečine se lahko rodi veliko lepega. Pauline je, zaradi odločitev drugih, v svoji notranjosti zelo trpela, a svojo bolečino je darovala Bogu in tako trosila milosti na misijonsko delo. Njena ideja je tudi misijonski Živi rožni venec, ki ima danes po vsem svetu okoli enajst milijonov podpornikov.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceadvent 2022

Program zadnjega tedna

VEČ ...|6. 12. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. december 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. december 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 12. 2022
Koncert sakralni abonma predstavi flavtistka Jurka Zoroja (7. 12.)

Koncert sakralni abonma predstavi flavtistka Jurka Zoroja (7. 12.)

Jože Bartolj

kulturaglasbaSakralni abonmaDiana NovakJurka Zoroja

Naš pogled

VEČ ...|6. 12. 2022
Mirjam Judež: Podarimo si čas

Danes je nekoliko poseben dan, saj je na koledarju zapisan sv. Nikolaj, za otroke najpomembnejši svetnik v letu. A z njim smo tudi odrasli povezani vse življenje. V otroških letih smo pričakovali, v odraslih pa smo se znašli na drugi strani, saj veste, kateri …

Mirjam Judež: Podarimo si čas

Danes je nekoliko poseben dan, saj je na koledarju zapisan sv. Nikolaj, za otroke najpomembnejši svetnik v letu. A z njim smo tudi odrasli povezani vse življenje. V otroških letih smo pričakovali, v odraslih pa smo se znašli na drugi strani, saj veste, kateri …

Mirjam Judež

komentardružbavzgojaotroci

Spominjamo se

VEČ ...|6. 12. 2022
Spominjamo se dne 6. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 6. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 12. 2022
Nepozabni božič Jakoba Aljaža

V prazničnem času v Tržiču pripravljajo posebno vodeno doživetje, posvečeno spominu na prvič v slovenskem jeziku pri nas izvedeno božično pesem Sveta noč, ki jo je prevedel Jakob Aljaž, v Tržiču je bil kaplan. Popeljali vas bodo skozi mestno jedro mimo cerkve svetega Andreja do najstarejše hiše v tržiškem mestnem jedru, Kurnikove hiše, kjer bosta dišala tržiška flika in božični čaj. 

Nepozabni božič Jakoba Aljaža

V prazničnem času v Tržiču pripravljajo posebno vodeno doživetje, posvečeno spominu na prvič v slovenskem jeziku pri nas izvedeno božično pesem Sveta noč, ki jo je prevedel Jakob Aljaž, v Tržiču je bil kaplan. Popeljali vas bodo skozi mestno jedro mimo cerkve svetega Andreja do najstarejše hiše v tržiškem mestnem jedru, Kurnikove hiše, kjer bosta dišala tržiška flika in božični čaj. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročiloprazniki