Is podcast
V Via positivo smo povabili dr. Jožeta Magdiča, nevro-psihiatra, člana mednarodne zveze za Analitično psihologijo, kvalificiranega Jungovskega psihoanalitika, ki je na švicarskem inštitutu poimenovanem po Jungu tudi diplomiral. Svojo kariero in zavidljivo strokovno zdravniško pot bi lahko razvil v Švici, tudi v Nemčiji, toda Slovenija in zvestoba domovini sta prevladali. Po več kot desetletju se je vrnil v rodno Prekmurje. Predava na več tujih ustanovah, je redni član mednarodnih strokovnih srečanj nevropsihologov in še bi lahko naštevali. Z njim smo se že srečali. Po več mesecih pa znova v pogovoru, ko smo izpostavili aktualnosti, kje smo in kam gremo, kaj se skozi družbo odraža v človeku in obratno, kako se lahko razstresemo in si ostajamo zvesti, kljub poplavi zahtev in številnih skušnjav, ki nas morda vabijo v za nas na ne prave poti?, smo govorili z njim.
V Via positivo smo povabili dr. Jožeta Magdiča, nevro-psihiatra, člana mednarodne zveze za Analitično psihologijo, kvalificiranega Jungovskega psihoanalitika, ki je na švicarskem inštitutu poimenovanem po Jungu tudi diplomiral. Svojo kariero in zavidljivo strokovno zdravniško pot bi lahko razvil v Švici, tudi v Nemčiji, toda Slovenija in zvestoba domovini sta prevladali. Po več kot desetletju se je vrnil v rodno Prekmurje. Predava na več tujih ustanovah, je redni član mednarodnih strokovnih srečanj nevropsihologov in še bi lahko naštevali. Z njim smo se že srečali. Po več mesecih pa znova v pogovoru, ko smo izpostavili aktualnosti, kje smo in kam gremo, kaj se skozi družbo odraža v človeku in obratno, kako se lahko razstresemo in si ostajamo zvesti, kljub poplavi zahtev in številnih skušnjav, ki nas morda vabijo v za nas na ne prave poti?, smo govorili z njim.
V Via positivo smo povabili dr. Jožeta Magdiča, nevro-psihiatra, člana mednarodne zveze za Analitično psihologijo, kvalificiranega Jungovskega psihoanalitika, ki je na švicarskem inštitutu poimenovanem po Jungu tudi diplomiral. Svojo kariero in zavidljivo strokovno zdravniško pot bi lahko razvil v Švici, tudi v Nemčiji, toda Slovenija in zvestoba domovini sta prevladali. Po več kot desetletju se je vrnil v rodno Prekmurje. Predava na več tujih ustanovah, je redni član mednarodnih strokovnih srečanj nevropsihologov in še bi lahko naštevali. Z njim smo se že srečali. Po več mesecih pa znova v pogovoru, ko smo izpostavili aktualnosti, kje smo in kam gremo, kaj se skozi družbo odraža v človeku in obratno, kako se lahko razstresemo in si ostajamo zvesti, kljub poplavi zahtev in številnih skušnjav, ki nas morda vabijo v za nas na ne prave poti?, smo govorili z njim.
V božičnem času in na državni praznik smo obiskali Romea Volka v Ilirski Bistrici, ljudskega glasbenika iz družinske glasbene skupine Volk Folk, likovnega ustvarjalca, rezbarja in vsestranskega zbiratelja ljudskega gradiva. Pogovarjali smo se o njegovi bogati zbirki, ustvarjalni poti, o rezbarjenju jaslic, in vseh ostalih njegovih zanimanjih, pa tudi o njegovi predanosti domovini ter do vsega, kar ima v sebi slovensko dušo.
V božičnem času in na državni praznik smo obiskali Romea Volka v Ilirski Bistrici, ljudskega glasbenika iz družinske glasbene skupine Volk Folk, likovnega ustvarjalca, rezbarja in vsestranskega zbiratelja ljudskega gradiva. Pogovarjali smo se o njegovi bogati zbirki, ustvarjalni poti, o rezbarjenju jaslic, in vseh ostalih njegovih zanimanjih, pa tudi o njegovi predanosti domovini ter do vsega, kar ima v sebi slovensko dušo.
Sklep leta prinaša pogled nazaj na prehojeno in doživeto. Slednjih ima mnogo Mateja Mazgan Senegačnik, popotnica, jamarka, bloginja, fotografinja, ljubiteljica narave, odlična pripovedovalka, poznavalka turizma, tudi ljubiteljica glasbe. Življenje nudi kup priložnosti, pravi. Kako jih živeti, lahko v zgledu sledimo naši sogovornici. Je med drugim tudi ustvarjalka bloga in spletne strani Aktivna družina.
Sklep leta prinaša pogled nazaj na prehojeno in doživeto. Slednjih ima mnogo Mateja Mazgan Senegačnik, popotnica, jamarka, bloginja, fotografinja, ljubiteljica narave, odlična pripovedovalka, poznavalka turizma, tudi ljubiteljica glasbe. Življenje nudi kup priložnosti, pravi. Kako jih živeti, lahko v zgledu sledimo naši sogovornici. Je med drugim tudi ustvarjalka bloga in spletne strani Aktivna družina.
Mag. Zvonka Pangerc Pahernik je za trideset let uspešnega delovanja na področju vseživljenjskega učenja, v Sloveniji kot širše v Evropi, prejela prestižno priznanje s sprejetjem v mednarodno dvorano slavnih za izobraževanje odraslih. V posebnih poglavjih pa se piše tudi njena življenjska zgodba.
Mag. Zvonka Pangerc Pahernik je za trideset let uspešnega delovanja na področju vseživljenjskega učenja, v Sloveniji kot širše v Evropi, prejela prestižno priznanje s sprejetjem v mednarodno dvorano slavnih za izobraževanje odraslih. V posebnih poglavjih pa se piše tudi njena življenjska zgodba.
Tradicionalne dobrodelne koncerte za junake tretjega nadstropja, za otroke z rakom, v ljubljanski Festivalni dvorani z najvidnejšimi predstavniki glasbenega ustvarjanja že vrsto let zelo predano pripravlja Jolanda Ravnikar. Povabili smo jo v studio, ker je tudi njena življenjska zgodba - ne samo prostovoljskega dela, za katero je dobila državno priznanje, močno pričevanje zaupanja v dobro ljudi ter v moč medsebojne pomoči.
Tradicionalne dobrodelne koncerte za junake tretjega nadstropja, za otroke z rakom, v ljubljanski Festivalni dvorani z najvidnejšimi predstavniki glasbenega ustvarjanja že vrsto let zelo predano pripravlja Jolanda Ravnikar. Povabili smo jo v studio, ker je tudi njena življenjska zgodba - ne samo prostovoljskega dela, za katero je dobila državno priznanje, močno pričevanje zaupanja v dobro ljudi ter v moč medsebojne pomoči.
Na dan dopolnitve jubilejnih trideset let rednega oddajanja Radia Ognjišče smo se pogovarjali s prof. dr. Hotimirjem Tivadarjem, slovenistom in jezikoslovcem, predstojnikom Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Govorili smo o pomenu ohranjanja visoke ravni zbornega radijskega govora, o rabi slovenščine na našem mediju, kakšna sploh je širše jezikovna krajina v Sloveniji, kakšno mesto - kot eden izmed nacionalno pomembnejših skrbnikov visoke ravni jezika, v njej zastopa naš medij.
Na dan dopolnitve jubilejnih trideset let rednega oddajanja Radia Ognjišče smo se pogovarjali s prof. dr. Hotimirjem Tivadarjem, slovenistom in jezikoslovcem, predstojnikom Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Govorili smo o pomenu ohranjanja visoke ravni zbornega radijskega govora, o rabi slovenščine na našem mediju, kakšna sploh je širše jezikovna krajina v Sloveniji, kakšno mesto - kot eden izmed nacionalno pomembnejših skrbnikov visoke ravni jezika, v njej zastopa naš medij.
Andrej Kunej je predan folklornemu plesu, pleše že skoraj štirideset let, vse od osnovnošolskih let. Odmevna je bila njegova ideja, ko je na oder povabil tudi brezdomne, ker so s folklornimi plesi na enem od nastopov opozorili na vrednost - tudi simbolno, kruha. Začel je v lokalni skupini, vrsto let pa že predsednik Veteranske folklorne skupine Tine Rožanc, ki s sobotnim nastopom praznuje trideset let delovanja.
Andrej Kunej je predan folklornemu plesu, pleše že skoraj štirideset let, vse od osnovnošolskih let. Odmevna je bila njegova ideja, ko je na oder povabil tudi brezdomne, ker so s folklornimi plesi na enem od nastopov opozorili na vrednost - tudi simbolno, kruha. Začel je v lokalni skupini, vrsto let pa že predsednik Veteranske folklorne skupine Tine Rožanc, ki s sobotnim nastopom praznuje trideset let delovanja.
Matic Vidic je specializant logoterapije za področje bivanjske praznote, z njimi povezanimi strahovi in odvisnostmi ter partnerske terapije. Po študiju filozofije in teologije je bil več let pastoralni asistent pri Slovenski vojski, je stalni diakon v Novomeški škofiji. Vse bolj prepoznan je po dogodku Moja vera, s katerim po Sloveniji nastopata skupaj z igralcem Pavlom Ravnohribom. V tokratnem pogovoru z Maticem Vidicem pa smo v ospredje postavili njegovo pastoralno delo z Romi, ki je polno izzivov.
Matic Vidic je specializant logoterapije za področje bivanjske praznote, z njimi povezanimi strahovi in odvisnostmi ter partnerske terapije. Po študiju filozofije in teologije je bil več let pastoralni asistent pri Slovenski vojski, je stalni diakon v Novomeški škofiji. Vse bolj prepoznan je po dogodku Moja vera, s katerim po Sloveniji nastopata skupaj z igralcem Pavlom Ravnohribom. V tokratnem pogovoru z Maticem Vidicem pa smo v ospredje postavili njegovo pastoralno delo z Romi, ki je polno izzivov.
Mag. Bogdan Dobnik je predsednik Nacionalnega združenja za kakovost življenja Ozara. Na pogovor smo ga povabili ob svetovnem dnevu duševnega zdravja - obeležujemo ga desetega oktobra, letos je bil v ospredju odprt pogovor o duševnem zdravju, oziroma o porastu depresij, na delovnih mestih. Vsak četrti med nami naj bi se v življenju srečal s tem izzivom. Spregovorili smo tudi o možnih rešitvah in pomoči.
Mag. Bogdan Dobnik je predsednik Nacionalnega združenja za kakovost življenja Ozara. Na pogovor smo ga povabili ob svetovnem dnevu duševnega zdravja - obeležujemo ga desetega oktobra, letos je bil v ospredju odprt pogovor o duševnem zdravju, oziroma o porastu depresij, na delovnih mestih. Vsak četrti med nami naj bi se v življenju srečal s tem izzivom. Spregovorili smo tudi o možnih rešitvah in pomoči.
Sodobni človek vse pogosteje čuti izgubo pristnega stika s seboj, s Stvarnikom in s smislom bivanja. V enournih pogovorih s strokovnjaki različnih področij, predvsem pa s področja psihologije, razgrinjamo možnosti po vnovičnem prebujenju. Govorimo o izbirah, ki vračajo zadovoljstvo, kažemo drugačne možnosti notranje izpolnitve in spodbujamo k izstopu iz ujetosti, lažne privlačnosti agresivnega potrošništva ter novodobnih pritiskov o tem, kakšen naj bi bil uspešen človek - večno mlad, srečen in prekipevajoč v udobju. Izstopimo, da bi znova našli sebe. To je naš namen pogovornih oddaj, s katerimi stopamo na pozitivno stran.
Sprejeti otroka ali več otrok je danes odločitev, ki močno pelje proti toku časa. Zato smo na božični dan v oddaji Pogovor o prisluhnili trem materam, ki imajo skupaj 10 otrok. Maja Bitenc jih ima sedem, Anja Maver iz Zavoda Živim dva in študentka Ana Hrbljan eno deklico, za katero skrbi sama. Povprašali smo jih, zakaj so se odločile za otroke, kakšni so odzivi okolice, kako usklajujejo obveznosti in družinsko življenje ter kaj jim pomeni božič.
Telemach je bil puščavnik, a je začutil božji klic, da gre ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Žiga Papež je sladkorni bolnik tipa 1, bolezen so mu odkrili pri 12-ih letih in v spominu iz tistega časa mu ostajata predvsem potrtost in zaskrbljenost staršev. Kljub temu, da mu je bolezen spremenila življenje, se je naučil z njo živeti. Z nami je delil spomine na letošnjo dogodivščino, ko je kot prvi diabetik prekolesaril 4200 km dolgo pot do Severnega rta v 21-ih dneh.
Pred vrati je jubilejno leto 2025. Prvo sveto leto je že leta 1300 uvedel Bonifacij VIII. Gre za celoletni poudarek, ki ga želi dati Cerkev v duhovnem in družbenem življenju. Kako lahko posameznik vstopi skozi svoja duhovna sveta vrata in kakšne priložnosti se odpirajo ob svetoletnem romanju upanja? O tem smo se pogovarjali s frančiškanom in rektorjem bazilike na Brezjah p. dr. Robertom Bahčičem.
V minulem tednu smo praznovali dva čudovita praznika. Božič, ki nas obda z upanjem in ljubeznijo, ter Dan samostojnosti in neodvisnosti, ki nas sooča z realnostjo naše države. Po vseh proslavah in vrsti zvenečih nagovorov se mi poraja vprašanje, kako je z narodnim ponosom v Sloveniji. V teh prazničnih dneh pa je dobro pogledati, kako narodni ponos izražamo Slovenci? Kako se soočamo s ponosom drugih, v Slovenij živečih narodov? Kako se na ta vprašanja odziva slovenska šola? Je tudi na tem področju šola odraz družbe?
Komentar je pripravila upokojena profesorica kemije, Helena Kregar.
Še zadnjič letos je bila na sporedu oddaja Za življenje, tokrat s profesorico Andrejo Poljanec. Govorila je o praznovanju in kako praznike kljub preizkušnjam narediti take, da bodo imeli otroci lepe spomine. Skušala je razložiti tudi, kje se skriva užitek pri pokanju petard, ko pa toliko ljudi tega ne mara, še posebej lastniki psov se bojijo teh dni.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Oddaja je prinesla odmev božičnega praznika, pesem kolednikov in obisk mladih pevcev s Škofjeloškega. Pa še nekaj: to je bila zadnja oddaja v letu 2024 in zadnja, ki jo je v celoti pripravil Jure, ki se z novim letom poslavlja od naše otroške oddaje.
Poročali smo o nadaljevanju prenove glavne stavbe ljubljanskega kliničnega centra, arheoloških odkritjih na območju predvidene gradnje nove Narodne in univerzitetne knjižnice, poslovnih rezultatih in dogajanju v Postojnski jami ter o pripravi in značilnostih božičnega kruha.