Gradimo odprto družbo

VEČ ...|25. 8. 2019
Predstavitev Socialnega tedna

V oddaji z begunsko, migracijsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce (JRS) Slovenije, smo tokrat gostili direktorja Socialne akademije Mateja Cepina, ki je predstavil septembrski, že 11. Socialni teden v Slovenije, pri katerem sodeluje tudi JRS z direktorjem p. Robinom Schweigerjem.

Predstavitev Socialnega tedna

V oddaji z begunsko, migracijsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce (JRS) Slovenije, smo tokrat gostili direktorja Socialne akademije Mateja Cepina, ki je predstavil septembrski, že 11. Socialni teden v Slovenije, pri katerem sodeluje tudi JRS z direktorjem p. Robinom Schweigerjem.

JRS

infobeguncijrs

Gradimo odprto družbo

Predstavitev Socialnega tedna
V oddaji z begunsko, migracijsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce (JRS) Slovenije, smo tokrat gostili direktorja Socialne akademije Mateja Cepina, ki je predstavil septembrski, že 11. Socialni teden v Slovenije, pri katerem sodeluje tudi JRS z direktorjem p. Robinom Schweigerjem.
VEČ ...|25. 8. 2019
Predstavitev Socialnega tedna
V oddaji z begunsko, migracijsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce (JRS) Slovenije, smo tokrat gostili direktorja Socialne akademije Mateja Cepina, ki je predstavil septembrski, že 11. Socialni teden v Slovenije, pri katerem sodeluje tudi JRS z direktorjem p. Robinom Schweigerjem.

JRS

infobeguncijrs

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|28. 7. 2019
Izjava JRS Evrope ob svetovnem dnevu begunca

Priložnost za pogled v lastno notranjost. Primer za vključujoče družbe. Tako se glasi izjava za javnost evropskega Jezuitskega združenja za begunce ob svetovnem dnevu begunca.

Izjava JRS Evrope ob svetovnem dnevu begunca

Priložnost za pogled v lastno notranjost. Primer za vključujoče družbe. Tako se glasi izjava za javnost evropskega Jezuitskega združenja za begunce ob svetovnem dnevu begunca.

infobeguncijrs

Gradimo odprto družbo

Izjava JRS Evrope ob svetovnem dnevu begunca
Priložnost za pogled v lastno notranjost. Primer za vključujoče družbe. Tako se glasi izjava za javnost evropskega Jezuitskega združenja za begunce ob svetovnem dnevu begunca.
VEČ ...|28. 7. 2019
Izjava JRS Evrope ob svetovnem dnevu begunca
Priložnost za pogled v lastno notranjost. Primer za vključujoče družbe. Tako se glasi izjava za javnost evropskega Jezuitskega združenja za begunce ob svetovnem dnevu begunca.

Matjaž Merljak

infobeguncijrs

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|23. 6. 2019
Intervju s Ksenijo Majcem

V redni mesečni oddaji z begunsko, migracijsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce v Sloveniji, smo se pogovarjali prostovoljko Ksenijo Majcen.

Intervju s Ksenijo Majcem

V redni mesečni oddaji z begunsko, migracijsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce v Sloveniji, smo se pogovarjali prostovoljko Ksenijo Majcen.

infobeguncijrs

Gradimo odprto družbo

Intervju s Ksenijo Majcem
V redni mesečni oddaji z begunsko, migracijsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce v Sloveniji, smo se pogovarjali prostovoljko Ksenijo Majcen.
VEČ ...|23. 6. 2019
Intervju s Ksenijo Majcem
V redni mesečni oddaji z begunsko, migracijsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce v Sloveniji, smo se pogovarjali prostovoljko Ksenijo Majcen.

Matjaž Merljak

infobeguncijrs

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|26. 5. 2019
Projekt MIND

Gostja oddaje z razvojno, migracijsko in begunsko tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce Slovenije, je bila Nina Stenko Primožič iz Slovenske Karitas, ki je govorila povezanosti migracij in razvoja v Sloveniji.

Projekt MIND

Gostja oddaje z razvojno, migracijsko in begunsko tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce Slovenije, je bila Nina Stenko Primožič iz Slovenske Karitas, ki je govorila povezanosti migracij in razvoja v Sloveniji.

infobeguncijrs

Gradimo odprto družbo

Projekt MIND
Gostja oddaje z razvojno, migracijsko in begunsko tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce Slovenije, je bila Nina Stenko Primožič iz Slovenske Karitas, ki je govorila povezanosti migracij in razvoja v Sloveniji.
VEČ ...|26. 5. 2019
Projekt MIND
Gostja oddaje z razvojno, migracijsko in begunsko tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce Slovenije, je bila Nina Stenko Primožič iz Slovenske Karitas, ki je govorila povezanosti migracij in razvoja v Sloveniji.

Matjaž Merljak

infobeguncijrs

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|28. 4. 2019
Srečanje JRS v Barceloni

Gost oddaje je bil p. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, ki se je ta mesec v Barceloni udeležil srečanja narodnih voditeljev Jezuitskih združenj za begunce v Evropi. Z nami je delil nova spoznanja in morda izkušnje, ki so povezani z begunsko ter migracijsko tematiko; govoril je t. i. balkanski poti, katere del je tudi Slovenija; o morebitnem drugem valu migrantov; o stanju prosilcev za mednarodno zaščito, beguncev v Republiki Sloveniji; o sodelovanju JRS z vladnimi in nevladnimi organizacijami in na koncu z nami delil tudi osebno izkušnjo.

Srečanje JRS v Barceloni

Gost oddaje je bil p. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, ki se je ta mesec v Barceloni udeležil srečanja narodnih voditeljev Jezuitskih združenj za begunce v Evropi. Z nami je delil nova spoznanja in morda izkušnje, ki so povezani z begunsko ter migracijsko tematiko; govoril je t. i. balkanski poti, katere del je tudi Slovenija; o morebitnem drugem valu migrantov; o stanju prosilcev za mednarodno zaščito, beguncev v Republiki Sloveniji; o sodelovanju JRS z vladnimi in nevladnimi organizacijami in na koncu z nami delil tudi osebno izkušnjo.

infobeguncijrs

Gradimo odprto družbo

Srečanje JRS v Barceloni
Gost oddaje je bil p. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, ki se je ta mesec v Barceloni udeležil srečanja narodnih voditeljev Jezuitskih združenj za begunce v Evropi. Z nami je delil nova spoznanja in morda izkušnje, ki so povezani z begunsko ter migracijsko tematiko; govoril je t. i. balkanski poti, katere del je tudi Slovenija; o morebitnem drugem valu migrantov; o stanju prosilcev za mednarodno zaščito, beguncev v Republiki Sloveniji; o sodelovanju JRS z vladnimi in nevladnimi organizacijami in na koncu z nami delil tudi osebno izkušnjo.
VEČ ...|28. 4. 2019
Srečanje JRS v Barceloni
Gost oddaje je bil p. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, ki se je ta mesec v Barceloni udeležil srečanja narodnih voditeljev Jezuitskih združenj za begunce v Evropi. Z nami je delil nova spoznanja in morda izkušnje, ki so povezani z begunsko ter migracijsko tematiko; govoril je t. i. balkanski poti, katere del je tudi Slovenija; o morebitnem drugem valu migrantov; o stanju prosilcev za mednarodno zaščito, beguncev v Republiki Sloveniji; o sodelovanju JRS z vladnimi in nevladnimi organizacijami in na koncu z nami delil tudi osebno izkušnjo.

Matjaž Merljak

infobeguncijrs

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|24. 3. 2019
17 let Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji

Gost marčevske oddaje z begunsko, migracijsko ter razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce Slovenije, je bil njegov direktor p. Robin Schweiger. Govoril je o prehojeni 17-letni poti združenja, saj je ta nevladna organizacija z delovanjem začela na praznik sv. Jožefa leta 2002.

17 let Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji

Gost marčevske oddaje z begunsko, migracijsko ter razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce Slovenije, je bil njegov direktor p. Robin Schweiger. Govoril je o prehojeni 17-letni poti združenja, saj je ta nevladna organizacija z delovanjem začela na praznik sv. Jožefa leta 2002.

infobeguncijrs

Gradimo odprto družbo

17 let Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji
Gost marčevske oddaje z begunsko, migracijsko ter razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce Slovenije, je bil njegov direktor p. Robin Schweiger. Govoril je o prehojeni 17-letni poti združenja, saj je ta nevladna organizacija z delovanjem začela na praznik sv. Jožefa leta 2002.
VEČ ...|24. 3. 2019
17 let Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji
Gost marčevske oddaje z begunsko, migracijsko ter razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce Slovenije, je bil njegov direktor p. Robin Schweiger. Govoril je o prehojeni 17-letni poti združenja, saj je ta nevladna organizacija z delovanjem začela na praznik sv. Jožefa leta 2002.

Matjaž Merljak

infobeguncijrs

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|24. 2. 2019
17 let JRS v Sloveniji

Jezuitsko združenje za begunce JRS v Sloveniji deluje že sedemnajsto leto. Ob tem je bil gost v oddaji jezuitski provincial p. Ivan Bresciani.

17 let JRS v Sloveniji

Jezuitsko združenje za begunce JRS v Sloveniji deluje že sedemnajsto leto. Ob tem je bil gost v oddaji jezuitski provincial p. Ivan Bresciani.

infobeguncijrs

Gradimo odprto družbo

17 let JRS v Sloveniji
Jezuitsko združenje za begunce JRS v Sloveniji deluje že sedemnajsto leto. Ob tem je bil gost v oddaji jezuitski provincial p. Ivan Bresciani.
VEČ ...|24. 2. 2019
17 let JRS v Sloveniji
Jezuitsko združenje za begunce JRS v Sloveniji deluje že sedemnajsto leto. Ob tem je bil gost v oddaji jezuitski provincial p. Ivan Bresciani.

Matjaž Merljak

infobeguncijrs

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|27. 1. 2019
Izjava mednarodne JRS o beguncih po svetu

V oddaji o migracijski in razvojni tematiki, ki jo pripravljamo z Jezuitskim združenjem za begunce JRS Slovenije, smo posredovali izjavo za javnost p. Smolicha, direktorja mednarodnega Jezuitskega združenja za begunce, v kateri priporoča podporo pri Globalnem dogovoru glede beguncev in migrantov.

Izjava mednarodne JRS o beguncih po svetu

V oddaji o migracijski in razvojni tematiki, ki jo pripravljamo z Jezuitskim združenjem za begunce JRS Slovenije, smo posredovali izjavo za javnost p. Smolicha, direktorja mednarodnega Jezuitskega združenja za begunce, v kateri priporoča podporo pri Globalnem dogovoru glede beguncev in migrantov.

infobeguncijrs

Gradimo odprto družbo

Izjava mednarodne JRS o beguncih po svetu
V oddaji o migracijski in razvojni tematiki, ki jo pripravljamo z Jezuitskim združenjem za begunce JRS Slovenije, smo posredovali izjavo za javnost p. Smolicha, direktorja mednarodnega Jezuitskega združenja za begunce, v kateri priporoča podporo pri Globalnem dogovoru glede beguncev in migrantov.
VEČ ...|27. 1. 2019
Izjava mednarodne JRS o beguncih po svetu
V oddaji o migracijski in razvojni tematiki, ki jo pripravljamo z Jezuitskim združenjem za begunce JRS Slovenije, smo posredovali izjavo za javnost p. Smolicha, direktorja mednarodnega Jezuitskega združenja za begunce, v kateri priporoča podporo pri Globalnem dogovoru glede beguncev in migrantov.

Matjaž Merljak

infobeguncijrs

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|16. 12. 2018
Trgovina z ljudmi

V redni mesečni oddaji z migracijsko, begunsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije, smo tokrat osvetlili problematiko trgovine z ljudmi, gostja je bila gospa Mateja iz Slovenske Karitas.

Trgovina z ljudmi

V redni mesečni oddaji z migracijsko, begunsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije, smo tokrat osvetlili problematiko trgovine z ljudmi, gostja je bila gospa Mateja iz Slovenske Karitas.

JRS

infobeguncijrs

Gradimo odprto družbo

Trgovina z ljudmi
V redni mesečni oddaji z migracijsko, begunsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije, smo tokrat osvetlili problematiko trgovine z ljudmi, gostja je bila gospa Mateja iz Slovenske Karitas.
VEČ ...|16. 12. 2018
Trgovina z ljudmi
V redni mesečni oddaji z migracijsko, begunsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije, smo tokrat osvetlili problematiko trgovine z ljudmi, gostja je bila gospa Mateja iz Slovenske Karitas.

JRS

infobeguncijrs

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|21. 10. 2018
Begunske razmere v Zambiji

Na misijonsko nedeljo je bil naš gost pater Stanko Rozman, ki je slovenski misijonar že 45 let. Najprej je deloval v Zambiji, potem 13 let v Malaviju, pred tremi leti ga je predstojnik spet poslal nazaj v Zambijo, v župnijo Mumba, ki je velika kot Slovenija, kjer je kaplan. Pri župnijskem delu ugotavlja, da se domača Cerkev osamosvaja, da je domačih duhovnikom vse več ... Glavno delo je pastoralno, maševanje, podeljevanje zakramentov, obisk bolnikov, pomoč pri katehizaciji, obiski po zaporih in šolah. Podeželje je še vedno zaostalo in potrebno pomoči. V oddaji je govoril o stanju beguncev v tej afriški državi in o tem kako bi lahko Republika Slovenija pomagala afriški celini.

Begunske razmere v Zambiji

Na misijonsko nedeljo je bil naš gost pater Stanko Rozman, ki je slovenski misijonar že 45 let. Najprej je deloval v Zambiji, potem 13 let v Malaviju, pred tremi leti ga je predstojnik spet poslal nazaj v Zambijo, v župnijo Mumba, ki je velika kot Slovenija, kjer je kaplan. Pri župnijskem delu ugotavlja, da se domača Cerkev osamosvaja, da je domačih duhovnikom vse več ... Glavno delo je pastoralno, maševanje, podeljevanje zakramentov, obisk bolnikov, pomoč pri katehizaciji, obiski po zaporih in šolah. Podeželje je še vedno zaostalo in potrebno pomoči. V oddaji je govoril o stanju beguncev v tej afriški državi in o tem kako bi lahko Republika Slovenija pomagala afriški celini.

infobeguncijrs

Gradimo odprto družbo

Begunske razmere v Zambiji
Na misijonsko nedeljo je bil naš gost pater Stanko Rozman, ki je slovenski misijonar že 45 let. Najprej je deloval v Zambiji, potem 13 let v Malaviju, pred tremi leti ga je predstojnik spet poslal nazaj v Zambijo, v župnijo Mumba, ki je velika kot Slovenija, kjer je kaplan. Pri župnijskem delu ugotavlja, da se domača Cerkev osamosvaja, da je domačih duhovnikom vse več ... Glavno delo je pastoralno, maševanje, podeljevanje zakramentov, obisk bolnikov, pomoč pri katehizaciji, obiski po zaporih in šolah. Podeželje je še vedno zaostalo in potrebno pomoči. V oddaji je govoril o stanju beguncev v tej afriški državi in o tem kako bi lahko Republika Slovenija pomagala afriški celini.
VEČ ...|21. 10. 2018
Begunske razmere v Zambiji
Na misijonsko nedeljo je bil naš gost pater Stanko Rozman, ki je slovenski misijonar že 45 let. Najprej je deloval v Zambiji, potem 13 let v Malaviju, pred tremi leti ga je predstojnik spet poslal nazaj v Zambijo, v župnijo Mumba, ki je velika kot Slovenija, kjer je kaplan. Pri župnijskem delu ugotavlja, da se domača Cerkev osamosvaja, da je domačih duhovnikom vse več ... Glavno delo je pastoralno, maševanje, podeljevanje zakramentov, obisk bolnikov, pomoč pri katehizaciji, obiski po zaporih in šolah. Podeželje je še vedno zaostalo in potrebno pomoči. V oddaji je govoril o stanju beguncev v tej afriški državi in o tem kako bi lahko Republika Slovenija pomagala afriški celini.

Matjaž Merljak

infobeguncijrs

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|19. 8. 2018
Napoved 10. Socialnega tedna

Jezuitsko združenje za begunce skupaj z drugimi organizacijami v okviru Socialne akademije pripravlja 10. Socialni teden. Gost, Janko Korošec, nam je povedal, od kod ideja za socialni teden, kakšna je njegova struktura in kje bo potekal, kakšen bo njegov naslov in nekaj poudarkov iz poslanice ter tudi kaj želijo organizatorji doseči, morda spremeniti v slovenski družbi, tudi med kristjani, ki smo del slovenske civilne družbe.

Napoved 10. Socialnega tedna

Jezuitsko združenje za begunce skupaj z drugimi organizacijami v okviru Socialne akademije pripravlja 10. Socialni teden. Gost, Janko Korošec, nam je povedal, od kod ideja za socialni teden, kakšna je njegova struktura in kje bo potekal, kakšen bo njegov naslov in nekaj poudarkov iz poslanice ter tudi kaj želijo organizatorji doseči, morda spremeniti v slovenski družbi, tudi med kristjani, ki smo del slovenske civilne družbe.

infobeguncijrspapež

Gradimo odprto družbo

Napoved 10. Socialnega tedna
Jezuitsko združenje za begunce skupaj z drugimi organizacijami v okviru Socialne akademije pripravlja 10. Socialni teden. Gost, Janko Korošec, nam je povedal, od kod ideja za socialni teden, kakšna je njegova struktura in kje bo potekal, kakšen bo njegov naslov in nekaj poudarkov iz poslanice ter tudi kaj želijo organizatorji doseči, morda spremeniti v slovenski družbi, tudi med kristjani, ki smo del slovenske civilne družbe.
VEČ ...|19. 8. 2018
Napoved 10. Socialnega tedna
Jezuitsko združenje za begunce skupaj z drugimi organizacijami v okviru Socialne akademije pripravlja 10. Socialni teden. Gost, Janko Korošec, nam je povedal, od kod ideja za socialni teden, kakšna je njegova struktura in kje bo potekal, kakšen bo njegov naslov in nekaj poudarkov iz poslanice ter tudi kaj želijo organizatorji doseči, morda spremeniti v slovenski družbi, tudi med kristjani, ki smo del slovenske civilne družbe.

Matjaž Merljak

infobeguncijrspapež

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|15. 7. 2018
Štiri besede, ki naj odprejo svet

V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce Slovenije, smo posredovali izjavo za javnost mednarodnega Jezuitskega združenja za begunce ob svetovnem dnevu begunca, ki je bil 20. junija. Dodali smo različne novice z begunsko tematiko iz  domovine in tujine (Novi direktor nemškega Jezuitskega združenja za begunce; Dan begunca po Evropi; Zadnje srečanje mentorjev v tem akademskem letu).

Štiri besede, ki naj odprejo svet

V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce Slovenije, smo posredovali izjavo za javnost mednarodnega Jezuitskega združenja za begunce ob svetovnem dnevu begunca, ki je bil 20. junija. Dodali smo različne novice z begunsko tematiko iz  domovine in tujine (Novi direktor nemškega Jezuitskega združenja za begunce; Dan begunca po Evropi; Zadnje srečanje mentorjev v tem akademskem letu).

infobeguncijrs

Gradimo odprto družbo

Štiri besede, ki naj odprejo svet
V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce Slovenije, smo posredovali izjavo za javnost mednarodnega Jezuitskega združenja za begunce ob svetovnem dnevu begunca, ki je bil 20. junija. Dodali smo različne novice z begunsko tematiko iz  domovine in tujine (Novi direktor nemškega Jezuitskega združenja za begunce; Dan begunca po Evropi; Zadnje srečanje mentorjev v tem akademskem letu).
VEČ ...|15. 7. 2018
Štiri besede, ki naj odprejo svet
V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce Slovenije, smo posredovali izjavo za javnost mednarodnega Jezuitskega združenja za begunce ob svetovnem dnevu begunca, ki je bil 20. junija. Dodali smo različne novice z begunsko tematiko iz  domovine in tujine (Novi direktor nemškega Jezuitskega združenja za begunce; Dan begunca po Evropi; Zadnje srečanje mentorjev v tem akademskem letu).

Matjaž Merljak

infobeguncijrs

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|13. 11. 2019
Težave s sluhom

»Ko izgubite vid, izgubite stik s stvarmi. Ko izgubite sluh, izgubite stik z ljudmi.« Misel pripada slavni Helen Keller, izbrali pa smo jo, ker smo v Svetovalnici govorili o tem, kako se lotiti težav s sluhom. V studiu je bil strokovnjak, Franci Urankar.

Težave s sluhom

»Ko izgubite vid, izgubite stik s stvarmi. Ko izgubite sluh, izgubite stik z ljudmi.« Misel pripada slavni Helen Keller, izbrali pa smo jo, ker smo v Svetovalnici govorili o tem, kako se lotiti težav s sluhom. V studiu je bil strokovnjak, Franci Urankar.

Tanja Dominko

svetovanjepogovorzdravstvo

Naš pogled

VEČ ...|12. 11. 2019
Marta Jerebič: Srečanje s papežem

Marta ob tem pravi, da misija še zdaleč ni končana. Zakaj ne? Poslušajte!

Marta Jerebič: Srečanje s papežem

Marta ob tem pravi, da misija še zdaleč ni končana. Zakaj ne? Poslušajte!

Marta Jerebič

komentar

Sol in luč

VEČ ...|12. 11. 2019
Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«

Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.

Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«

Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.

Tadej Sadar

družbaodnosivzgoja

Komentar tedna

VEČ ...|8. 11. 2019
Lenart Rihar: Sodobna slovenska politična emigracija

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

Lenart Rihar: Sodobna slovenska politična emigracija

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

Radio Ognjišče

komentardružbapolitika

Za življenje

VEČ ...|9. 11. 2019
Delamo z otrokom in ne za otroka

Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.

Delamo z otrokom in ne za otroka

Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturamladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|13. 11. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|13. 11. 2019
Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Alen Salihović

starostdomovi za ostarele

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 11. 2019
Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Jože Bartolj

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Franci Feltrin

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Spominjamo se

VEČ ...|13. 11. 2019
Spominjamo se dne 13. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 13. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup