Doseganje ciljev in uresničevanje zadanega nas navdata z zadovoljstvom. Kaj je uspeh, kako merimo uspešnost in zakaj lahko pri nekaterih s klasičnimi metodami spodbujanja dosežemo nasproten učinek, smo se pogovarjali z mag. Alešem Vičičem, poslovnim in športnim psihologom, vedenjsko - kognitivnim terapevtom z bogatimi več desetletnimi izkušnjami pri delu z vrhunskimi športniki. Svoja znanja je v zadnjih nekaj letih iz sveta športa prenesel v poslovni svet, kjer svetuje in pomaga predvsem vodilnim, da bi znali razumeti in motivirati posameznike pri uresničevanju skupnih ciljev. 

Prvi oktober je mednarodni dan starejših. Na ta dan se je v letu 2021 sklenil tradicionalni Festival za tretje življenjsko obdobje, zato smo z Antonom Donko ter Karmen Štefančič, strokovno sodelavko v Dnevnih centrih aktivnosti za starejše Ljubljana, odkrito spregovorili o priložnostih zrelih let, o stereotipih in predsodkih do starosti in starejših, o pomenu pridobivanja novih znanj in spretnosti tudi v starejših letih ter kako s tem ohranjamo vitalnost telesa kot duha. 

Katarina Karlovšek je vnukinja enega od največjih poznavalcev slovenske ornamentike, Jožeta Karlovška. Ohranja in nadaljuje njegovo bogato delo. Jože Karlovšek je bil neutrudni raziskovalec in strokovnjak za ornamentiko ter slovensko stavbno dediščino, raziskovalec ljudske umetnosti, gradbenik in slikar. Izdal je več knjig in strokovnih člankov o slovenski hiši, slovenskem ornamentu in stavbarstvu. Bil je vnet zbiralec slovenskih bajk in pripovedk ter avtor prve ilustrirane knjige o slovenskih mitologiji. Katarina je iz njegove zapuščine skupaj z družino začela razvijati produkte.  

Druga knjiga Maje Megla, novinarke publicistke, Smem biti to, kar sem je vodnik po človekovih temeljnih pravicah in psiholoških mehanizmih. Je pripovedovan skozi avtoričino osebno življenjsko zgodbo in osvetljen s spoznanji iz psihologije, (nevro)znanosti in duhovnosti. Kako naj ravnamo drugače, če so naše obrambe in odzivi edino, kar poznamo, saj smo se jih priučili v otroštvu in so z nami od nekdaj?

Okolje opozarja in kliče po spremembah. Smo ljudje res takšni, da zmoremo enotno in učinkovito ukrepati šele ob neizogibnem, ko nas zadenejo tegobe in se soočimo iz oči v oči z nesrečami? Kaj lahko naredimo zdaj, katere navade lahko spremenimo takoj?, smo se pogovarjali s Tomažem Gorencem z Inštituta za zdravje in okolje. 

Ob Tednu vzgoje smo v letu 2021 govorili o svetovnem vzgojnem zavezništvu, kako je poleg izobraževanja in vzgoje za humanizem ter obče človeške vrednote, pomemben tudi duhovni vidik. Spregovorili so p. dr. Silvo Šinkovec, duhovni asistent Društva katoliških pedagogov, Marko Wailguny iz Zavoda sv. Stanislava, tajnik Komisije za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci in koordinator Tedna vzgoje, Matevž Vidmar, podpredsednik Društva katoliških pedagogov Slovenije, direktor Rahelinega vrtca – hiše otrok Montessori ter koordinator Tedna vzgoje in Nuša Pohlin Schwarzbartl, ravnateljica Osnovne šole Alojzija Šuštarja. 

Karitativno in humanitarno delo je strokovni študijski program na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, izpopolnjevanje, ki dopolnjuje in nadgrajuje univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo, hkrati usmerja v specifično področje delovanja in razmišljanja. Karitativno delo predstavlja smer, ki s svojim teološkim in psihološko antropološkim pogledom omogoča specifično socialno, karitativno dejavnost. Na ravni izpopolnjevanja študenti pridobijo specializirana vedenja in veščine, ki dopolnjujejo njihovo osnovno znanje. Karitativnost ni samo razdeljevanje dobrin, je poznavanje človeka v vsej njegovi polnosti in dostojanstvu. V studiu smo gostili izr. prof. dr. Katarino Lio Kompan Erzar, prof. dr. Tomaža Erzarja in prodekana, doc. dr. Tadeja Steguja. 

V življenju se srečujemo s številnimi izgubami. Pogosto je še težje zaradi stereotipov. Mednje sodi nekakšna pregovorna trdnost in neomajnost moških, ki v preizkušnjah ne kažejo ranljivosti. Vendar je to zmotno in za moške škodljivo. O moškem žalovanju smo govorili s predstavnikoma Slovenskega društva Hospic, Edinom Durakovičem, vodjo programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov, Miralemom Zecem, zunanjim sodelavcem in vodjo prostovoljcev pri Ombočni enoti Ljubljana ter Matejem Delakordo, soustanoviteljem platforme oziroma projekta Moške skupine. 

Spomnili smo se izjemnega poznavalca divjih rastlin, Daria Corteseja, ki smo ga večkrat gostili v našem radijskem programu. Prezgodaj se je za večno poslovil od nas, julija 2021, zapustil nam je bogato znanje, nekaj ga ostaja zapisanega med platnicami knjig, toda še več ga je žal vzel s seboj in je za nas izgubljeno. V njegov spomin smo združili odlomke iz več oddaj, ki smo jih posneli o divjih, samoniklih rastlinah, kako in kdaj jih nabiramo ter uporabimo.  

Po treh mesecih življenja med brati v Taizeju se je vrnil domov z bogato izkušnjo sobivanja v skupnosti, Krištof Bajt, ki je v pogovoru za Via positivo povedal marsikaj, kar o tej ekumenski vasici in bratih morda ne veste. Vabljeni k poslušanju.

Prof. dr. Iztok Fajfar na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani poučuje programiranje. Zavzema se za uvedbo pouka osnov programiranja v osnovnih šolah. Deluje tudi pri Modri akademiji. Morda to zavede, da je nerazumno zazrt v digitalni svet, ravno nasprotno, dr. Fajfar bi rad, da računalnik razumemo kot orodje in se znebimo abstraktnega strahu. Programiranje je jezik, s katerim računalniku povemo, kaj želimo od njega. S programiranjem lahko učinkovito treniramo možgane. Najboljše učenje je skozi igro.  

Pia Valenzuela je rojena v Čilu, kjer je diplomirala iz filozofije, pozneje je v Rimu študirala teološke predmete, nato na ljubljanski Filozofski Fakulteti pridobila naziv magistrica znanosti iz filozofije-etike. Želja po znanju jo je pozneje znova vodila v Rim, kjer se je specializirala na področju etike in antropologije ter s tem začela doktorski študij. Poliglotka, ki predava na več mednarodnih izobraževalnih ustanovah, pri nas na Katoliškem inštitutu. 

Marjeta Krejči Hrastar je fizioterapevtka, mati, žena, babica in v več metodah specializirana inštruktorica, z znanjem, s katerim lahko še učinkoviteje pomaga. V oddaji Via positiva smo jo podrobneje vprašali po teh metodah in nekaj osnovnih priporočilih ter izpostavili še ostala njena zanimanja. 

Z leti izkušenj se bogatijo tudi spoznanja o življenju. Za kaj gre pri razvoju zavesti? Kaj imamo od tega, če se razvijamo? Kaj omogoča razvoj in kaj ga onemogoča?, smo se pogovarjali z doktorskim študentom sociologije, avtorjem knjige Razvoj zavesti, Davidom Cigojem.  

Razmere ob epidemiji novo nastajajočih sevov virusa covid so resne in že dolgo vemo, da jih je neodgovorno, nedržavotvorno in v prvi vrsti nehumano zlorabljati v politične namene. Zakaj vseeno del javnost ne loči informacijskih zrn od plevela? Več kot govoriti resnico, pojasnjevati razmere na osnovi dejstev, preverjenih argumentov strokovnjakov, odgovorni ne morejo storiti. Končna odločitev je na strani posameznika. Pogovarjali smo se z dr. Milanom Krekom, direktorjem NIJZ (Nacionalnega inštituta za javno zdravje). Smo sposobni slišati in prepoznati resnico tega trenutka? 

V spomin na preminulega dr. Edwarda de Bona, ki je za večno zaprl oči v začetku junija 2021, smo v pogovoru z mag. Nasto Mulej, edino licencirano trenerko njegovih metod poučevanja laterarnega razmišljanja pri nas, spomnili na osnove njegovega dela in prizadevanja. Navdihoval in spodbujal je milijone ljudi, kako biti boljši pri svojem zaznavanju, razmišljanju, komuniciranju, sodelovanju in ustvarjanju. Spremembe pa potrebujejo svoj čas. 

Ob dnevu kolesarsko - pohodniškega podviga Od morja do Triglava skupine radijskih sodelavcev v poklon in hvaležnost za 30 let samostojnosti Slovenije, in na predvečer Dneva državnosti, smo gostili Nika Miheliča. Zavednega Slovenca, mnogim poznanega strokovnjaka izpred desetletij hitrega športa in nepozabnega v vlogi komentatorja. Pogovor, v katerem smo povezali vrhunski šport, disciplino, vztrajnost z domoljubljem.  

V letu 1991, ko se je Slovenija osamosvojila in je bilo dovoljeno podjetništvo ter zasebni kapital, so se rojevala tudi podjetja, ki so uspešna še danes. Eno izmed njih je SAM, ki ima sedež v Jaršah pri Domžalah, svoje poslovalnice pa po vsej Sloveniji. Z njim Radio Ognjišče že dolgo dobro sodeluje, ljudje v podjetju so naši poslovni prijatelji. Za intervju smo prosili direktorja Simona Cerarja, ki je spregovoril o svojih začetkih, načrtih ter tudi o svojih največjih željah in izzivih. Njegova najpomembnejša naloga v podjetju je, pravi, dobro počutje in sodelovanje zaposlenih. 

Kristian Koželj je umetnik širokega spektra, literarni ustvarjalec, gledališki mentor in vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje v Celju. V pogovoru je povedal, kako doživlja delo z mladimi in starejšimi, kaj mu pomenita igralstvo in poezija ter zakaj je umetnost neločljivo povezana z duhovnostjo.

Ob Telovem smo se pogovarjali z duhovnikom Mitjo Markovičem, župnikom v župniji Krško - Videm ob Savi. Kako povezovati starodavno tradicijo krščanstva z novimi pristopi in tudi pričakovanji sodobnega vernika? Kako opazuje in prepoznava tokove v družbi, kako se nanje odziva v svoji duhovniški službi ter kje najde mesto za prinašanje dobrega in Božjega? 

Radi bi živeli pomirjeno s seboj in se ne obremenjevali s tistimi, ki stojijo nasproti nam. O tem, kako premagati omejujoča prepričanja, smo se pogovarjali s Tamaro Andrašič, logoterapevtko, avtorico knjige Zaupaj življenju, v kateri opiše svojo pot rasti. 

V oddajah Via positiva iščemo dobrobit in smisel slehernega področja človeškega bivanja, delovanja in čutenja, oziroma doživljanja. Pogosto se ustavljamo na psihološkem, čustvenem in doživetvenem področju, občasno pa tudi pri narodnostnih vprašanjih ter vplivu okolja, del katerega smo, nas oblikuje in mi sooblikujemo njega. Pred dvesto leti se je v Ljubljani odvijal za svetovno politiko in diplomacijo pomemben dogodek, tako imenovani Ljubljanski kongres, ali Kongres Svete alianse. Gostili smo prof. dr. Andreja Rahtena.  

Duhovnik Janez Evangelist Rus deluje pri Mednarodni skupnosti Emanuel, kjer je odgovoren za mladinsko pastoralo. Kako živi poslanstvo v mednarodnem okolju? S kakšnimi sporočili lahko obogati tudi naša duhovna iskanja in kaj pomeni, da je vedno na poti, kot beremo v njegovih spletnih zapisih?

Janez Rifel je mož, oče šestih otrok, družinski zdravnik, docent na Medicinski fakulteti, Katedri za družinsko medicino, dejaven na več področjih, v župniji in tudi v občinskem svetu. Ob aktualnem Jožefovem letu smo ga vprašali po vzoru tega svetega moža, med ostalimi vsebinami smo govorili tudi, kako lovi ravnovesje med zasebnim in službenim ter o vlogi zdravnika danes.   

Sonja Bučar, univ. dipl. psihologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja, je v sklopu projekta SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola) opisala prizadevanja za manj mokro kulturo. Pogovarjali smo se tudi z mlado zdravnico Ninno Kozorog, eno od ambasadork omenjenega projekta. 

Kdo je kriv? Zmoti takšno naglaševanje ob stiskah po družinah, ki so žal pogosto skrite, čeprav hude in dolgotrajne? Ni rešitev v iskanju krivca. To lahko težavo le še poglobi. Alkoholizem je velik problem, zaznamuje vse, tiste, ki preveč pijejo in njihove bližnje, posebej nedolžne otroke, ki v tem globokem breznu naredijo vse, da bi našli oporo ter bilke rešitve. Alkoholizem posredno prizadane vsakega v družbi. Pogosto otroci alkoholikov prevzamejo nase krivdo in odgovornost. Iskreno je zmogla spregovoriti o tem Erika Novak, tudi sama deležna trpljenja v primarni družini zaradi pretiranega pitja. 

Breda Košir je z odliko končala študij delovne terapije na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Za svoje dejavnosti in dosežke je prejela več priznanj. Nase je opozorila z različnimi projekti, skupno vsem je iskanje poti v pomoč ljudem z različnimi ovirami in posebnimi potrebami. Tekmuje v mednarodnih preizkušnjah v paraplesu, kjer je prav tako dosegla številne uspehe. Od kod njen posluh za pomoči potrebne, njena humanost in srčnost, smo lahko izvedeli v pogovoru. 

Kako negovati in razvijati kulturo odgovornosti? To ni resnobna in obremenjujoča drža, temveč radostna. Na veliki četrtek se med drugim spominjamo tudi zapovedi ljubezni in služenja drug drugemu. Kako se razvija zavest v sodobni družbi, že vrsto let raziskuje David Cigoj, doktorski študent sociologije, ki je o tem napisal tudi obsežno knjigo. 

Marec je mesec praznovanj materinstva, starševstva. Družine. Kaj pa, ko ne gre vse po željah in načrtih? Kako se soočajo pari z dejstvom, da otroka v njihovem življenju ne bo? Neplodnost postaja vse večji problem. V izogib tabuiziranju tematike se je o tem treba pogovarjati. Marija Martinčič Bauman je o svoji preizkušnji napisala knjigo “Moji IVF otroci”, zaradi katere bolje razumemo stiske parov, ki kljub naravnim oviram želijo biti del porajajočega se novega življenja. 

Si želite več uresničenih vrednot, tudi zdravja in svobode, urejene države, čistejšega okolja in še bi lahko naštevali? Potem se mora spremeniti vsak od nas. Na bolje. S ponotranjanjem lokalnih in globalnih dolžnosti ter odgovornosti, pravi prof. dr. Marko Pavliha, pravnik, raziskovalec zavesti, intelektualec, humanist, pisatelj. Ravnokar je izšla njegova zadnja knjiga Onkraj materialističnega prepričanja s podnaslovom Duhovna dramila. V pogovoru nas je zanimalo poznavanje “delovanja” zavesti.   

Vodenje organizacij po principu piramide, na vrhu odločajo, spodaj izvršijo, se v sodobni družbi ne obrestuje. Vključenost in odgovornost motivirata ljudi k dobro opravljenemu delu. Odnosi, ki temeljijo na zaupanju, so del agilne miselnosti in vodenja. O tem smo govorili v oddaji Via positiva.

V pogovoru z Iro Zorkom, arhitektom, poznavalcem gradnje iz naravnih materialov, direktorjem Zavoda za prostor kulture, smo razmišljali o družbenih in osebnih idealih, o etičnosti in ekološkosti, o današnjih ujetostih ter tudi o prebujanju številnih alternativ. 

Slovensko društvo psihologov je prejelo nagrado za izreden prispevek k boju proti pandemiji COVID-19 in njenim katastrofalnim posledicam. Nagrado je podelil EESO, Evropski ekonomsko-socialni odbor, svetovalni organ, ki zastopa evropsko civilno družbo na ravni EU, za aktivnosti pod okriljem Operativne skupine za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije, ki jo koordinira NIJZ. Ena bolj izpostavljenih aktivnostih je telefon za psihološko podporo ob epidemiji covida-19 (080 5100), s katerim skupaj z NIJZ in drugimi organizacijami, prebivalcem nudijo razbremenilne pogovore ob stiskah zaradi epidemije. 

Stanislav Rožman je prejel priznanje Združenja Manager za življenjsko delo. Dolgoletni predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško, ki je s svojo ekipo v več kot tridesetletnem vodenju posodobil in podaljšal življenjsko moč elektrarne za dve desetletji. Verjame v prihodnost tega vira energije. Sprejemljivost v okolju, skrb zanj ter varnost so zanj prioritete.  

Boštjana Videmška, novinarja, publicista, raziskovalca, verjetno ni treba posebej predstavljati. Dolgoletni poročevalec iz vojnih-kriznih žarišč se je ob skorajšnji izgubi zaupanja v človečnost preusmeril v okoljsko problematiko. Njegova knjiga z naslovom Plan B je knjiga leta 2020, v njej je opisanih nekaj inovativnih primerov iz različnih delov sveta uspešnega pridobivanja tako imenovane zelene eneregije. 

Mnogi se v razmeroma dolgem enoletnem obdobju epidemije soočajo z vse pogostejšim nihanjem razpoloženja. Pride dan, ko so optimistični, že v naslednjem potrti. To je pričakovano in realnost mnogih, pravi dr. Blanka Tacer, psihologinja, ki je razmišljala in iskala možne poti oprijemljivega ter motivacijo, ki bi nas obdržala na površju optimizma. 

Vsakodnevno se sprašujemo o mnogočem. Kaj obleči, kaj jesti in podobno. Redkeje pa si vzamemo čas za razmislek o smislu? Zakaj smo tu, kam gremo? Je življenje kaj več kot to? Alfa prihaja zaradi posameznikove potrebe po več. O tem bodo govorili župnik v Slovenj Gradcu Simon Potnik, Matic Jeseničnik, Eva Miler Mojškerc in Albina Linasi, v oddaji “Via positiva”.

David Cigoj je v knjigo Razvoj zavesti strnil trenutno najnovejša in najkakovostnejša znanja ter razmišljanja priznanih strokovnjakov o stanju duha v sodobni družbi. Razvojna psihologija, sociologija, humanistika in družboslovje. Zakaj je pomembo, da smo (kjer smo lahko) gospodarji svojega življenja? 

Novo leto je priložnost za spremembe. Začnemo počasi, korak po koraku, in ob sklepu morda že občutno spremenimo smer svoje poti na bolje. Mag. Nastja Mulej je bila leta 2020 izbrana kot druga Naj predavateljica. Pravi, da svojo vlogo vidi bolj v spodbujanju k sodelovanju, kot v motiviranju. 

Na silvestrovo smo obiskali pristno slovensko gostilno in kmetijo, ki sta prežeti s tradicijo sedmih rodov. Mojca Trnovec, ki nadaljuje z dejavnostjo, je tudi obrtnica leta 2018.

Eva Petrič, psihologinja in vizualna umetnica, je avtorica korona čipke. Pogovarjali smo se o njenem odraščanju v tujini, najprej v Etiopiji ter pozneje še marsikje drugod, o njeni umetniški govorici in o njenem doživljanju tega sveta ter družbe. Kot umetnica je zgodaj opozorila nase, njena dela so bila in so razstavljena v več priznanih galerijah in več svetovnih prestolnicah.

Dr. Zoran Vaupot, doktor znanosti s predmetnega področja managementa, dekan Fakultete za pravo in poslovne vede, ki deluje v sklopu Katoliškega inštituta, je spregovoril o akademskem okolju in še največ o poslovnem. O odgovornosti, sodelovanju in ostalih vrednotah, etičnih držah, ki so nujne za razvoj družbe, smo se pogovarjali.

Dominik Bagola, rojen v Prekmurju, študiral v Ljubljani, nato tudi v tujini, je prav v drugi državi začel glasbeno pot. Prepoznan zunaj se je začel uveljavljati tudi doma. Karierno je deloval v oglaševanju, trenutno pa je zaposlen v Pisarni za promocijo inovacij pri Univerzi v Ljubljani. Vse troje smo povezali v pogovor in rezultat je obilo pozitivizma in mogočih rešitev za učinkovitejšo, trajnejšo družbo ter boljši jutri.

Dan pred tradicionalnim slovenskim zajtrkom 2020, ob Dnevu slovenske hrane, smo se pogovarjali s Filipom Ferenčakom. Prihaja iz družine, v kateri so se vsi, po svojih sposobnostih, vključili v to panogo in pišejo uspešno družinsko čebelarsko podjetniško zgodbo. Starša, štirje bratje in sestra ter njihove družine. Ob letošnjem dnevu so nekaj svojega medu podarili pomoči potrebnim. Govorili smo predvsem o pomenu dobrih odnosov, vključevanja in sodelovanja, ki so lahko znotraj družine še toliko boljši in zato tudi pri skupni poslovni poti uspešnejši.

Najlepše v življenju, tako v poklicu kot v zasebnosti, so drobne in preproste reči, je na vprašanje, kaj ga osrečuje, odgovoril dr. Denis Baš, aktualni prejemnik naziva Moj pediater 2020. Toplina in pozitivna naravnanost sta njegovi odliki. Zaupajmo si, pravi.

O ljubezni smo se pogovarjali s ferijem Lainškom. Izšel je njegov nov roman Kurji pastir. Ljubezen je končni odgovor, pravi, Njej z veliko začetnico sledi. Z nami je delil svoj izvir navdiha in tudi oceno trenutnih razmer ter kako lahko skupja gradimo nekaj boljšega.