Is podcast
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
Od četrtka naprej bomo v Bohinju slišani na novi frekvenci 92.6 MHz. Tako domačinom kot obiskovalcem tega lepega koščka domovine želimo prijetno poslušanje in same lepe spomine na naš program.
Od četrtka naprej bomo v Bohinju slišani na novi frekvenci 92.6 MHz. Tako domačinom kot obiskovalcem tega lepega koščka domovine želimo prijetno poslušanje in same lepe spomine na naš program.
Živimo v hiši skupaj z mamo, ki ima 85 let. Po možganski kapi 11 let nazaj se je življenje zanjo močno spremenilo. Spremenilo se je tudi za tiste, ki živimo z njo in skrbimo zanjo: to sta sestrina in naša družina. Mami že nekaj let sama skoraj ničesar več ne zmore. Lahko pije in si kaj nese v usta, ob pomoči naredi nekaj korakov. Pri vsem ostalem rabi našo pomoč. Ne govori prav veliko, razume vse. Živi doma. To je bila od nekdaj njena velika želja. Je izjemno potrpežljiva in dobronamerna. V nedeljo sem praznovala rojstni dan. Mami sem povedala: »Veš, danes imam rojstni dan. Hvala, ker si me rodila.« Ponudila mi je roko, češ, vse najboljše, pomežik in en brezzobi nasmeh. Zobna proteza namreč največkrat počiva v lončku.
Živimo v hiši skupaj z mamo, ki ima 85 let. Po možganski kapi 11 let nazaj se je življenje zanjo močno spremenilo. Spremenilo se je tudi za tiste, ki živimo z njo in skrbimo zanjo: to sta sestrina in naša družina. Mami že nekaj let sama skoraj ničesar več ne zmore. Lahko pije in si kaj nese v usta, ob pomoči naredi nekaj korakov. Pri vsem ostalem rabi našo pomoč. Ne govori prav veliko, razume vse. Živi doma. To je bila od nekdaj njena velika želja. Je izjemno potrpežljiva in dobronamerna. V nedeljo sem praznovala rojstni dan. Mami sem povedala: »Veš, danes imam rojstni dan. Hvala, ker si me rodila.« Ponudila mi je roko, češ, vse najboljše, pomežik in en brezzobi nasmeh. Zobna proteza namreč največkrat počiva v lončku.
Dragi poslušalci, danes bi se rad ustavil pri nekaj mislih o obilju, h katerim me je napeljalo prebiranje knjige Outlive - Preživeti, ki jo je napisal ameriški zdravnik dr. Peter Attia. V njej govori o različnih navadah, tako prehranskih kot tudi življenjskih, ki pripomorejo k bolj zdravemu življenju. In posledično daljšemu. Kot enega glavnih krivcev za mnoge bolezni in stanja pa dr. Attia navaja prav obilje. Kdo bi morda besedi rad dodal prepono pre – torej preobilje. A se zdi, da je naše bitje ustvarjeno za zgolj občasno obilje, vse kar je več kot to, nam v resnici škodi ...
Dragi poslušalci, danes bi se rad ustavil pri nekaj mislih o obilju, h katerim me je napeljalo prebiranje knjige Outlive - Preživeti, ki jo je napisal ameriški zdravnik dr. Peter Attia. V njej govori o različnih navadah, tako prehranskih kot tudi življenjskih, ki pripomorejo k bolj zdravemu življenju. In posledično daljšemu. Kot enega glavnih krivcev za mnoge bolezni in stanja pa dr. Attia navaja prav obilje. Kdo bi morda besedi rad dodal prepono pre – torej preobilje. A se zdi, da je naše bitje ustvarjeno za zgolj občasno obilje, vse kar je več kot to, nam v resnici škodi ...
Družina, toplina, dom. Vse to predstavljata krščanska starša, oče in mati, ki sta imela te dni svoj praznik. Kdo si te topline ne želi? In kje smo kot družba skrenili s poti, da je največja rak rana sodobne družbe osamljenost?
Družina, toplina, dom. Vse to predstavljata krščanska starša, oče in mati, ki sta imela te dni svoj praznik. Kdo si te topline ne želi? In kje smo kot družba skrenili s poti, da je največja rak rana sodobne družbe osamljenost?
Spominjam se svojih šolskih let in prvih srečanj z Assisijem ter duhom svetega Frančiška. Kljub prvotnemu nasprotovanju sem vseeno sprejel ponudbo profesorice za romanje v Assisi, kar je postalo eno najboljših tednov mojega življenja. Ta izkušnja je vplivala tudi na moje delo v radijskem svetu in mi omogočila pomembne stike ter poglobitev v duhovno plat življenja. Zahvaljujem se Assisiju in spoštovani profesorici Veri Pavlič za to neprecenljivo priložnost.
Spominjam se svojih šolskih let in prvih srečanj z Assisijem ter duhom svetega Frančiška. Kljub prvotnemu nasprotovanju sem vseeno sprejel ponudbo profesorice za romanje v Assisi, kar je postalo eno najboljših tednov mojega življenja. Ta izkušnja je vplivala tudi na moje delo v radijskem svetu in mi omogočila pomembne stike ter poglobitev v duhovno plat življenja. Zahvaljujem se Assisiju in spoštovani profesorici Veri Pavlič za to neprecenljivo priložnost.
Zakaj se zdi, da današnja mlada generacija ne vidi smisla in se njeno uporništvo pogosto ne kaže v tem, da bi nekaj v družbi spremenili na bolje? Nase opozarjajo z duševnimi stiskami, ki so v porastu. Je lahko vzgoja za kreposti eden od načinov, da popravimo tečaje, s katerih je padel svet?
Zakaj se zdi, da današnja mlada generacija ne vidi smisla in se njeno uporništvo pogosto ne kaže v tem, da bi nekaj v družbi spremenili na bolje? Nase opozarjajo z duševnimi stiskami, ki so v porastu. Je lahko vzgoja za kreposti eden od načinov, da popravimo tečaje, s katerih je padel svet?
Novinarski poklic je res lep poklic, če ga opravljaš s srcem in v mediju, ki ti to omogoča. Spoznaš vrsto izjemnih ljudi, prisluhneš njihovi življenjski modrosti in se učiš. Vsak dan. No, ja, ne naletiš vedno na pametne ljudi, žal, in tedaj se jezim, bila bi laž, če tega ne bi priznala …
Komentar si lahko v celoti preberete na radio.ognjisce.si.
Novinarski poklic je res lep poklic, če ga opravljaš s srcem in v mediju, ki ti to omogoča. Spoznaš vrsto izjemnih ljudi, prisluhneš njihovi življenjski modrosti in se učiš. Vsak dan. No, ja, ne naletiš vedno na pametne ljudi, žal, in tedaj se jezim, bila bi laž, če tega ne bi priznala …
Komentar si lahko v celoti preberete na radio.ognjisce.si.
Naš pogled je kolumna, ki jo pišejo sodelavci Radia Ognjišče. Pogled je sicer rezerviran za oči. Kot takšen pozna več perspektiv. Ker je »naš«, se trudimo, da ima pogled na dogodke, ki se dotikajo vseh nas, tudi globino, še več, naša želja je, da se naš pogled sreča z vašim.
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Z nami je svoja razmišljanja in spoznanja o življenju, ki jih je dobila tudi s spremljanjem umirajočih, delila učiteljica biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani Mihaela Terkov.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Spregovorili smo o življenju in delu misijonarja Andreja Majcna, ki je osrednji junak letošnjih šmarnic za otroke. Spisala jih je Barbara Kastelec. Pod naslovom Tvoj talent šteje, jim boste lahko prisluhnili v našem podcastu Zgodbe za otroke. Vsak večer v maju.
Evropski direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS p. Alberto Ares je ob drugi obletnici vojne v Ukrajini napisal posebno pismo. V njem med drugim piše: “Od začetka vojne v Ukrajini so jezuitske organizacije služile in spremljale 100.765 ljudi, ki so bežali pred nasiljem. V koordinaciji evropskega Jezuitskega združenja za begunce in mreže Xavier v sodelovanju z nevladnimi organizacijami in lokalnimi partnerji je Družba Jezusova med drugimi storitvami zagotovila nujno pomoč, zatočišče, psihosocialno podporo, izobraževanje in integracijo …”
Hvala vsem, ki podpirate delo Jezuitskega združenja za begunce Slovenije. Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, pokličite 031/636-964 ali obiščite spletno stran JRS.
V oddaji ste lahko spoznali delovanje treh slovenskih kulturnih društev na avstrijskem Koroškem: Zarja iz Železne Kaple, Jepa - Baško jezero in Šmihel pri Pliberku. Njihovo delovanje so predstavili predsedniki oz. predsednica Willi Ošina, Anica Lesjak Ressmann in mag. dr. Silvester Jernej.