Dr. Alenka Schweiger Pavlakovič je pediatrinja, pred kratkim se je upokojila, a še vedno zaradi pomanjkanja zdravnikov občasno pomaga. Predana družini, delu zdravnice, otrokom, velika zagovornica življenja in tudi organistka v župniji, kjer je vodila več zborov ter redna članica molitvene skupine. Molitev, blagoslov delata čudeže, pravi, bila je priča mnogim. Alenka je v pogovoru delila svoje izkušnje in razmišljanja o življenju, tudi v Črnomlju. Povedala je, da se je vedno čutila povezano z župnijo in cerkvijo. Njen prvi stik z delom z otroki se je začel v prvem letniku gimnazije, ko je prevzela vodenje otroškega zbora. To je v njej prebudilo željo po delu z otroki. Kot zdravnica je opazovala različne reakcije otrok, odvisno od tega, s kom so bili v stiku. Na podlagi svojih izkušenj Alenka verjame, da je za otroke najbolje, če rastejo v tradicionalnih družinah.
Poleg tega je Alenka tudi aktivna članica molitvene skupine v svoji župniji. Verjame v moč molitve in da Bog usliši prošnje. Alenka je doživela prenovo duha, ki je oživila njeno vero in ji omogočila oseben odnos z Jezusom. Kot zdravnica se vedno znova navdušuje nad rojstvom otroka in verjame v čudež življenja. Kljub temu se sooča tudi s težkimi trenutki.
V oddaji smo se dotaknili tudi širših tem, kot je problematika splava in odločanja o rojstvu otroka, ter problema prekomerne uporabe zaslona pri otrocih, ki ima negativne posledice na njihov razvoj. Pediatri so izdali smernice glede omejevanja uporabe zaslona, pomembno je osveščati. Odnosi v družini so ključni za otrokov razvoj in srečo, zato je pomembno, da starši posvetijo dovolj časa svojim otrokom brez uporabe zaslona.
Alenka je zaključila s poudarkom na pomembnosti vere in odnosov v življenju. Vera jo ohranja in usmerja pri delu za dobro v življenju. Poudarila je tudi pomembnost skrbi za zdravje, tako fizično kot duševno. Na koncu je še izrazila svojo ljubezen do glasbe, ki je zanjo nekaj božjega in izraža občutke, ki jih besede ne morejo.
Dr. Alenka Schweiger Pavlakovič je pediatrinja, pred kratkim se je upokojila, a še vedno zaradi pomanjkanja zdravnikov občasno pomaga. Predana družini, delu zdravnice, otrokom, velika zagovornica življenja in tudi organistka v župniji, kjer je vodila več zborov ter redna članica molitvene skupine. Molitev, blagoslov delata čudeže, pravi, bila je priča mnogim. Alenka je v pogovoru delila svoje izkušnje in razmišljanja o življenju, tudi v Črnomlju. Povedala je, da se je vedno čutila povezano z župnijo in cerkvijo. Njen prvi stik z delom z otroki se je začel v prvem letniku gimnazije, ko je prevzela vodenje otroškega zbora. To je v njej prebudilo željo po delu z otroki. Kot zdravnica je opazovala različne reakcije otrok, odvisno od tega, s kom so bili v stiku. Na podlagi svojih izkušenj Alenka verjame, da je za otroke najbolje, če rastejo v tradicionalnih družinah.
Poleg tega je Alenka tudi aktivna članica molitvene skupine v svoji župniji. Verjame v moč molitve in da Bog usliši prošnje. Alenka je doživela prenovo duha, ki je oživila njeno vero in ji omogočila oseben odnos z Jezusom. Kot zdravnica se vedno znova navdušuje nad rojstvom otroka in verjame v čudež življenja. Kljub temu se sooča tudi s težkimi trenutki.
V oddaji smo se dotaknili tudi širših tem, kot je problematika splava in odločanja o rojstvu otroka, ter problema prekomerne uporabe zaslona pri otrocih, ki ima negativne posledice na njihov razvoj. Pediatri so izdali smernice glede omejevanja uporabe zaslona, pomembno je osveščati. Odnosi v družini so ključni za otrokov razvoj in srečo, zato je pomembno, da starši posvetijo dovolj časa svojim otrokom brez uporabe zaslona.
Alenka je zaključila s poudarkom na pomembnosti vere in odnosov v življenju. Vera jo ohranja in usmerja pri delu za dobro v življenju. Poudarila je tudi pomembnost skrbi za zdravje, tako fizično kot duševno. Na koncu je še izrazila svojo ljubezen do glasbe, ki je zanjo nekaj božjega in izraža občutke, ki jih besede ne morejo.
Dr. Alenka Schweiger Pavlakovič je pediatrinja, pred kratkim se je upokojila, a še vedno zaradi pomanjkanja zdravnikov občasno pomaga. Predana družini, delu zdravnice, otrokom, velika zagovornica življenja in tudi organistka v župniji, kjer je vodila več zborov ter redna članica molitvene skupine. Molitev, blagoslov delata čudeže, pravi, bila je priča mnogim. Alenka je v pogovoru delila svoje izkušnje in razmišljanja o življenju, tudi v Črnomlju. Povedala je, da se je vedno čutila povezano z župnijo in cerkvijo. Njen prvi stik z delom z otroki se je začel v prvem letniku gimnazije, ko je prevzela vodenje otroškega zbora. To je v njej prebudilo željo po delu z otroki. Kot zdravnica je opazovala različne reakcije otrok, odvisno od tega, s kom so bili v stiku. Na podlagi svojih izkušenj Alenka verjame, da je za otroke najbolje, če rastejo v tradicionalnih družinah.
Poleg tega je Alenka tudi aktivna članica molitvene skupine v svoji župniji. Verjame v moč molitve in da Bog usliši prošnje. Alenka je doživela prenovo duha, ki je oživila njeno vero in ji omogočila oseben odnos z Jezusom. Kot zdravnica se vedno znova navdušuje nad rojstvom otroka in verjame v čudež življenja. Kljub temu se sooča tudi s težkimi trenutki.
V oddaji smo se dotaknili tudi širših tem, kot je problematika splava in odločanja o rojstvu otroka, ter problema prekomerne uporabe zaslona pri otrocih, ki ima negativne posledice na njihov razvoj. Pediatri so izdali smernice glede omejevanja uporabe zaslona, pomembno je osveščati. Odnosi v družini so ključni za otrokov razvoj in srečo, zato je pomembno, da starši posvetijo dovolj časa svojim otrokom brez uporabe zaslona.
Alenka je zaključila s poudarkom na pomembnosti vere in odnosov v življenju. Vera jo ohranja in usmerja pri delu za dobro v življenju. Poudarila je tudi pomembnost skrbi za zdravje, tako fizično kot duševno. Na koncu je še izrazila svojo ljubezen do glasbe, ki je zanjo nekaj božjega in izraža občutke, ki jih besede ne morejo.
Naš gost
Prof. dr. Marija Strojnik (Scholl) razvija tehnike optičnega inženiringa, vključno z infrardečimi in interferometričnimi metodami v podporo rešitvam različnih izzivov. Eden izmed teh je predlog za iskanje planetov zunaj našega sončnega sistema. Je prva ženska, ki je doktorirala na Fakulteti za optično znanost Univerze v Arizoni. Magistrirala je iz fizike, optike in inženiringa. Je častna članica več organizacij, od letos tudi Inženirske akademije Slovenije. Prejela je nagrado za zasnovo, implementacijo in demonstracijo avtonomne tehnike za inteligentno optično navigacijo, ki je bila prvič uporabljena pri Nasini misiji na Saturn. Letos je prejela Richardsonove medalje za inženirske dosežke ameriškega optičnega društva. Bila je urednica znanstvenih revij. Je članica Mehiške akademije znanosti in umetnosti ter zaslužna mehiška narodna znanstvenica.
Naš gost
Prof. dr. Marija Strojnik (Scholl) razvija tehnike optičnega inženiringa, vključno z infrardečimi in interferometričnimi metodami v podporo rešitvam različnih izzivov. Eden izmed teh je predlog za iskanje planetov zunaj našega sončnega sistema. Je prva ženska, ki je doktorirala na Fakulteti za optično znanost Univerze v Arizoni. Magistrirala je iz fizike, optike in inženiringa. Je častna članica več organizacij, od letos tudi Inženirske akademije Slovenije. Prejela je nagrado za zasnovo, implementacijo in demonstracijo avtonomne tehnike za inteligentno optično navigacijo, ki je bila prvič uporabljena pri Nasini misiji na Saturn. Letos je prejela Richardsonove medalje za inženirske dosežke ameriškega optičnega društva. Bila je urednica znanstvenih revij. Je članica Mehiške akademije znanosti in umetnosti ter zaslužna mehiška narodna znanstvenica.
Naš gost
Irena Orešnik je kandidatka za Slovenko leta 2024 in ženska številnih talentov, ki jih uspešno združuje na svoji poklicni poti tako doma kot tudi v tujini. Je podpredsednica Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev FACE, zelo aktivna je v upravnem odboru Združenja kmečkih sirarjev Slovenije, katerega predsednica je bila v preteklosti. Sodeluje pri Zvezi društev rejcev drobnice ter je predsednica Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, katerega soustanoviteljica je.
Naš gost
Irena Orešnik je kandidatka za Slovenko leta 2024 in ženska številnih talentov, ki jih uspešno združuje na svoji poklicni poti tako doma kot tudi v tujini. Je podpredsednica Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev FACE, zelo aktivna je v upravnem odboru Združenja kmečkih sirarjev Slovenije, katerega predsednica je bila v preteklosti. Sodeluje pri Zvezi društev rejcev drobnice ter je predsednica Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, katerega soustanoviteljica je.
Naš gost
Med najbolj znanimi koroškimi pridelovalci jagod je družina Mikl iz Ziljske doline, ki živi na kmetiji pri Gamsu. Poznani pa niso samo po sladkih ekološko pridelanih jagodah, po odličnih in s številnimi odličji nagrajenih hladno stiskanih rastlinskih oljih in še drugih dobrotah, ki jih naredijo iz svojih pridelkov, ampak tudi po tem, da je g. Hanzi Mikl bil dolga leta direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Koroške, kjer se je z uigrano ekipo sodelavk in sodelavcev vseskozi trudil za čim boljše zastopanje vse kmetijske skupnosti in tako kmetijsko politiko, ki bo prispevala k razvoju koroških družinskih kmetij.
G. Hanzi ki se je pred mesecem upokojil, hudomušno pravi, da je zdaj postal »prvi hlapec« na domači kmetiji, ki jo sicer že vodi njegov sin Jakob. Prepričan je tudi, da bo zdaj čas da uresniči številne projekte, ki jih že dolgo nosi v svoji glavi. Pogovor lahko spremljate tudi v video obliki.
Naš gost
Med najbolj znanimi koroškimi pridelovalci jagod je družina Mikl iz Ziljske doline, ki živi na kmetiji pri Gamsu. Poznani pa niso samo po sladkih ekološko pridelanih jagodah, po odličnih in s številnimi odličji nagrajenih hladno stiskanih rastlinskih oljih in še drugih dobrotah, ki jih naredijo iz svojih pridelkov, ampak tudi po tem, da je g. Hanzi Mikl bil dolga leta direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Koroške, kjer se je z uigrano ekipo sodelavk in sodelavcev vseskozi trudil za čim boljše zastopanje vse kmetijske skupnosti in tako kmetijsko politiko, ki bo prispevala k razvoju koroških družinskih kmetij.
G. Hanzi ki se je pred mesecem upokojil, hudomušno pravi, da je zdaj postal »prvi hlapec« na domači kmetiji, ki jo sicer že vodi njegov sin Jakob. Prepričan je tudi, da bo zdaj čas da uresniči številne projekte, ki jih že dolgo nosi v svoji glavi. Pogovor lahko spremljate tudi v video obliki.
Naš gost
Valerija Čarman je humanitarka, podjetnica, soustanoviteljica Inštituta Zlata pentljica, ki svoje življenje posveča pomoči otrokom, obolelim za rakom. Kako gleda na življenje, kaj ji prinaša in kaj ona daje ljudem, ki jo obdajajo? To jelepa zgodba o ljubezni. V zakonu, poslu in na področju človekoljubja.
Naš gost
Valerija Čarman je humanitarka, podjetnica, soustanoviteljica Inštituta Zlata pentljica, ki svoje življenje posveča pomoči otrokom, obolelim za rakom. Kako gleda na življenje, kaj ji prinaša in kaj ona daje ljudem, ki jo obdajajo? To jelepa zgodba o ljubezni. V zakonu, poslu in na področju človekoljubja.
Naš gost
Naš gost je bil mladi zdravnik imunolog Federico Potočnik, ki je z nami delil misli o življenju v Argentini in Sloveniji, o zdravniškem poklicu ter o pogledu na politično stvarnost v domovini.
Naš gost
Naš gost je bil mladi zdravnik imunolog Federico Potočnik, ki je z nami delil misli o življenju v Argentini in Sloveniji, o zdravniškem poklicu ter o pogledu na politično stvarnost v domovini.
Naš gost
Spoznali smo sestro Miro Peče, ki se je rodila v Novem mestu. Po končani gimnaziji je želela nadaljevati s študijem medicine, a je po posegu Božje previdnosti vstopila v noviciat k Hčeram Marije Pomočnice, ki jih poznamo tudi pod imenom don Boskove salezijanke. Povedala je, kako se spominja svojega otroštva in srečanja z nekdanjim pepžem Frančiškom, takrat še argentinskim škofom.
Naš gost
Spoznali smo sestro Miro Peče, ki se je rodila v Novem mestu. Po končani gimnaziji je želela nadaljevati s študijem medicine, a je po posegu Božje previdnosti vstopila v noviciat k Hčeram Marije Pomočnice, ki jih poznamo tudi pod imenom don Boskove salezijanke. Povedala je, kako se spominja svojega otroštva in srečanja z nekdanjim pepžem Frančiškom, takrat še argentinskim škofom.
Naš gost
Franci Firm, ki skupaj z družino kmetuje v Podšentjurju pri Litiji je bil naš gost. Spoznali smo njegovo dosedanjo življenjsko pot, ga vprašali, kaj mu pomeni biti kmet in obdelovati zemljo, predvsem pa izvedeli, kako se je rodila ljubezen do mozaikov iz semen, ki jih v zimskem času tako rad izdeluje in po katerih je zelo znan.
Naš gost
Franci Firm, ki skupaj z družino kmetuje v Podšentjurju pri Litiji je bil naš gost. Spoznali smo njegovo dosedanjo življenjsko pot, ga vprašali, kaj mu pomeni biti kmet in obdelovati zemljo, predvsem pa izvedeli, kako se je rodila ljubezen do mozaikov iz semen, ki jih v zimskem času tako rad izdeluje in po katerih je zelo znan.
Naš gost
V sobotnem popoldnevu je bil naš gost gledališki režiser Tomi Janežič. Diplomiral in magistriral je na AGRFT iz gledališke režije ter zaključil večletno mednarodno psihodramsko edukacijo. Prvo profesionalno predstavo Equus je na oder postavil leta 1996, od takrat pa je nanizal vrsto uspehov s predstavami, kot so Človek (po knjigi Viktorja Frankla Kljub vsemu reči življenju Da, Kralj Lear, Potujoče gledališče Šopalović, Sedem vprašanj o sreči, še ni naslova in druge. Je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, ki pa je le ena v vrsti številnih nagrad za njegovo delo.
Njegove predstave so gostovale na pomembnih festivalih, kot so Kunstenfestivaldesarts v Belgiji, Bitef v Srbiji in Wiener Festwochen v Avstriji. Kot redni profesor na AGRFT je svoje bogate izkušnje predajal novim generacijam gledaliških ustvarjalcev, predaval pa je tudi v tujini, med drugim v Oslu, Arezzu, Beogradu, Novem Sadu, Lizboni in drugod. Kot gledališki režiser v zadnjih letih v Sloveniji deluje le izjemoma, več režira v tujini, zato ne zamudite priložnosti, da ga pobliže spoznate.
Naš gost
V sobotnem popoldnevu je bil naš gost gledališki režiser Tomi Janežič. Diplomiral in magistriral je na AGRFT iz gledališke režije ter zaključil večletno mednarodno psihodramsko edukacijo. Prvo profesionalno predstavo Equus je na oder postavil leta 1996, od takrat pa je nanizal vrsto uspehov s predstavami, kot so Človek (po knjigi Viktorja Frankla Kljub vsemu reči življenju Da, Kralj Lear, Potujoče gledališče Šopalović, Sedem vprašanj o sreči, še ni naslova in druge. Je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, ki pa je le ena v vrsti številnih nagrad za njegovo delo.
Njegove predstave so gostovale na pomembnih festivalih, kot so Kunstenfestivaldesarts v Belgiji, Bitef v Srbiji in Wiener Festwochen v Avstriji. Kot redni profesor na AGRFT je svoje bogate izkušnje predajal novim generacijam gledaliških ustvarjalcev, predaval pa je tudi v tujini, med drugim v Oslu, Arezzu, Beogradu, Novem Sadu, Lizboni in drugod. Kot gledališki režiser v zadnjih letih v Sloveniji deluje le izjemoma, več režira v tujini, zato ne zamudite priložnosti, da ga pobliže spoznate.
Slovencem po svetu in domovini
Prireditve pod naslovom Dobrodošli doma 2025 se v tem tednu nadaljujejo. V Gledališki dvorani Gimnazije Nova Gorica bo nocoj predstava Teatra Na rampi z avstrijske Koroške, in sicer Ljudski demokratični cirkus Sakešvili. To je zelo iskrivo in duhovito besedilo, za katerega je Rok Vilčnik leta 2016 prejel Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo. V galeriji ARS v Gorici bodo jutri za štirinajst dni na ogled postavili razstavi Razmejitev brez omejitev in Narava in mir. Pri prvi bodo razstavljene slike, ki so jih ustvarili slovenski umetniki iz sveta in domovine na letošnji likovni koloniji na Mostu na Soči, z drugo pa se predstavlja umetnica Irena Hribar Schmidt iz Kanade. Dobrodošli doma 2025 se bo sklenil v četrtek v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici z Argentinskim večerom, ki bo praznik povezovanja slovenske in argentinske kulture ob 80-letnici odhoda povojnih Slovencev iz domovine. Nastopili bodo: Folklorna skupina Pristava, Maturanti iz Argentine RAST 54, Gledališka skupina Slovenska vas ter glasbena skupina La Zorka.
Pogovor o
V prazničnem Pogovoru o smo gostili nekdanjega predsednika državnega sveta in aktualnega predsednika Lovske zveze Slovenije Alojza Kovšco. Z njim smo se pogovarjali o razdeljeni slovenski politiki, novih strankah, vojnih območjih, naši vlogi v EU in svetu, pa tudi o napadih medvedov.
Svetovalnica
Naša gostja je bila Miša Pušenjak, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, ki je pregovorila o julijskih izzivih vrtnarjenja.
Naš pogled
Pa je prišel tisti, tako težko pričakovani zadnji dan šolskega leta. Tisti najslajši prvi počitniški teden, ko se otroci kar kopajo v svobodi poznejših juter in kasnejših večerov. Ko je za nasmeh na starševskem obrazu dovolj zavedanje, da popoldne ni treba nobenega otroka nikamor voziti in ko se v družinsko dinamiko namesto reda in obveznosti, naselita sproščenost in umirjenost.
Sol in luč
Eden največjih slovenskih psihologov, dr. Anton Trstenjak, je svojo zadnjo knjigo posvetil vprašanju temeljnih značilnosti slovenskega naroda, ki se je ohranjal skozi stoletja s kvaliteto.
»S to svojo knjigo gledam v slovensko preteklost, da bi zanesljiveje upali v prihodnost,« je zapisal v uvodu. Letos mineva trideset let od izzida knjige, zato smo se odločili, da vnovič prisluhnemo oddaji v kateri boste slišali tudi avtorja samega, ko je v pogovoru za Radio Ognjišče med drugim govoril prav o tej knjigi.
Kulturni utrinki
Slovenski etnografski muzej je na Krakovskem nasipu v Ljubljani pripravil gostujočo razstavo z naslovom Podobe naroda na razglednicah Maksima Gasparija. Razstava, ki bo na ogled do konca julija, prikazuje izbor izjemne zbirke Gasparijevih razglednic. Mestna galerija Nova Gorica pa vabi v petek, 4. julija na odprtje razstave Vladimirja Makuca ob 100 letnici njegovega rojstva.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Zakladi naše dediščine
Radomira Antič ustvarja šopke iz naravnega suhega cvetja, prihaja iz Brežic. Njeni izdelki so prepoznavni po certifikatu Obrtne zbornice Slovenije. Navdih sta ji bili tudi mama in stara mama, je samoukinja, z ustvarjanjem šopkov je začela že kot študentka.
Svetovalnica
Naša gostja je bila Miša Pušenjak, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, ki je pregovorila o julijskih izzivih vrtnarjenja.