Sestra Mira Peče

Spoznali smo sestro Miro Peče, ki se je rodila v Novem mestu. Po končani gimnaziji je želela nadaljevati s študijem medicine, a je po posegu Božje previdnosti vstopila v noviciat k Hčeram Marije Pomočnice, ki jih poznamo tudi pod imenom don Boskove salezijanke. Povedala je, kako se spominja svojega otroštva in srečanja z nekdanjim pepžem Frančiškom, takrat še argentinskim škofom. 

Maja Morela

spomin življenje

24. 5. 2025
Sestra Mira Peče

Spoznali smo sestro Miro Peče, ki se je rodila v Novem mestu. Po končani gimnaziji je želela nadaljevati s študijem medicine, a je po posegu Božje previdnosti vstopila v noviciat k Hčeram Marije Pomočnice, ki jih poznamo tudi pod imenom don Boskove salezijanke. Povedala je, kako se spominja svojega otroštva in srečanja z nekdanjim pepžem Frančiškom, takrat še argentinskim škofom. 

Maja Morela

VEČ ...|24. 5. 2025
Sestra Mira Peče

Spoznali smo sestro Miro Peče, ki se je rodila v Novem mestu. Po končani gimnaziji je želela nadaljevati s študijem medicine, a je po posegu Božje previdnosti vstopila v noviciat k Hčeram Marije Pomočnice, ki jih poznamo tudi pod imenom don Boskove salezijanke. Povedala je, kako se spominja svojega otroštva in srečanja z nekdanjim pepžem Frančiškom, takrat še argentinskim škofom. 

Maja Morela

spominživljenje

Naš gost

VEČ ...|14. 6. 2025
Naš gost: Kmet Hanzi Mikl

Med najbolj znanimi koroškimi pridelovalci jagod je družina Mikl iz Ziljske doline, ki živi na kmetiji pri Gamsu. Poznani pa niso samo po sladkih ekološko pridelanih jagodah, po odličnih in s številnimi odličji nagrajenih hladno stiskanih rastlinskih oljih in še drugih dobrotah, ki jih naredijo iz svojih pridelkov, ampak tudi po tem, da je g. Hanzi Mikl bil dolga leta direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Koroške, kjer se je z uigrano ekipo sodelavk in sodelavcev vseskozi trudil za čim boljše zastopanje vse kmetijske skupnosti in tako kmetijsko politiko, ki bo prispevala k razvoju koroških družinskih kmetij.

G. Hanzi ki se je pred mesecem upokojil, hudomušno pravi, da je zdaj postal »prvi hlapec« na domači kmetiji, ki jo sicer že vodi njegov sin Jakob. Prepričan je tudi, da bo zdaj čas da uresniči številne projekte, ki jih že dolgo nosi v svoji glavi. Pogovor lahko spremljate tudi v video obliki.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Naš gost: Kmet Hanzi Mikl

Med najbolj znanimi koroškimi pridelovalci jagod je družina Mikl iz Ziljske doline, ki živi na kmetiji pri Gamsu. Poznani pa niso samo po sladkih ekološko pridelanih jagodah, po odličnih in s številnimi odličji nagrajenih hladno stiskanih rastlinskih oljih in še drugih dobrotah, ki jih naredijo iz svojih pridelkov, ampak tudi po tem, da je g. Hanzi Mikl bil dolga leta direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Koroške, kjer se je z uigrano ekipo sodelavk in sodelavcev vseskozi trudil za čim boljše zastopanje vse kmetijske skupnosti in tako kmetijsko politiko, ki bo prispevala k razvoju koroških družinskih kmetij.

G. Hanzi ki se je pred mesecem upokojil, hudomušno pravi, da je zdaj postal »prvi hlapec« na domači kmetiji, ki jo sicer že vodi njegov sin Jakob. Prepričan je tudi, da bo zdaj čas da uresniči številne projekte, ki jih že dolgo nosi v svoji glavi. Pogovor lahko spremljate tudi v video obliki.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

spomin življenje

Naš gost

Naš gost: Kmet Hanzi Mikl

Med najbolj znanimi koroškimi pridelovalci jagod je družina Mikl iz Ziljske doline, ki živi na kmetiji pri Gamsu. Poznani pa niso samo po sladkih ekološko pridelanih jagodah, po odličnih in s številnimi odličji nagrajenih hladno stiskanih rastlinskih oljih in še drugih dobrotah, ki jih naredijo iz svojih pridelkov, ampak tudi po tem, da je g. Hanzi Mikl bil dolga leta direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Koroške, kjer se je z uigrano ekipo sodelavk in sodelavcev vseskozi trudil za čim boljše zastopanje vse kmetijske skupnosti in tako kmetijsko politiko, ki bo prispevala k razvoju koroških družinskih kmetij.

G. Hanzi ki se je pred mesecem upokojil, hudomušno pravi, da je zdaj postal »prvi hlapec« na domači kmetiji, ki jo sicer že vodi njegov sin Jakob. Prepričan je tudi, da bo zdaj čas da uresniči številne projekte, ki jih že dolgo nosi v svoji glavi. Pogovor lahko spremljate tudi v video obliki.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

VEČ ...|14. 6. 2025
Naš gost: Kmet Hanzi Mikl

Med najbolj znanimi koroškimi pridelovalci jagod je družina Mikl iz Ziljske doline, ki živi na kmetiji pri Gamsu. Poznani pa niso samo po sladkih ekološko pridelanih jagodah, po odličnih in s številnimi odličji nagrajenih hladno stiskanih rastlinskih oljih in še drugih dobrotah, ki jih naredijo iz svojih pridelkov, ampak tudi po tem, da je g. Hanzi Mikl bil dolga leta direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Koroške, kjer se je z uigrano ekipo sodelavk in sodelavcev vseskozi trudil za čim boljše zastopanje vse kmetijske skupnosti in tako kmetijsko politiko, ki bo prispevala k razvoju koroških družinskih kmetij.

G. Hanzi ki se je pred mesecem upokojil, hudomušno pravi, da je zdaj postal »prvi hlapec« na domači kmetiji, ki jo sicer že vodi njegov sin Jakob. Prepričan je tudi, da bo zdaj čas da uresniči številne projekte, ki jih že dolgo nosi v svoji glavi. Pogovor lahko spremljate tudi v video obliki.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Radio Ognjišče

spomin življenje

Naš gost

VEČ ...|7. 6. 2025
Valerija Čarman

Valerija Čarman je humanitarka, podjetnica, soustanoviteljica Inštituta Zlata pentljica, ki svoje življenje posveča pomoči otrokom, obolelim za rakom. Kako gleda na življenje, kaj ji prinaša in kaj ona daje ljudem, ki jo obdajajo? To jelepa zgodba o ljubezni. V zakonu, poslu in na področju človekoljubja.

Valerija Čarman

Valerija Čarman je humanitarka, podjetnica, soustanoviteljica Inštituta Zlata pentljica, ki svoje življenje posveča pomoči otrokom, obolelim za rakom. Kako gleda na življenje, kaj ji prinaša in kaj ona daje ljudem, ki jo obdajajo? To jelepa zgodba o ljubezni. V zakonu, poslu in na področju človekoljubja.

spomin življenje institut zlata pentljica Valerija Čarman Ivo Čarman rak Brezje

Naš gost

Valerija Čarman

Valerija Čarman je humanitarka, podjetnica, soustanoviteljica Inštituta Zlata pentljica, ki svoje življenje posveča pomoči otrokom, obolelim za rakom. Kako gleda na življenje, kaj ji prinaša in kaj ona daje ljudem, ki jo obdajajo? To jelepa zgodba o ljubezni. V zakonu, poslu in na področju človekoljubja.

VEČ ...|7. 6. 2025
Valerija Čarman

Valerija Čarman je humanitarka, podjetnica, soustanoviteljica Inštituta Zlata pentljica, ki svoje življenje posveča pomoči otrokom, obolelim za rakom. Kako gleda na življenje, kaj ji prinaša in kaj ona daje ljudem, ki jo obdajajo? To jelepa zgodba o ljubezni. V zakonu, poslu in na področju človekoljubja.

Jure Sešek

spomin življenje institut zlata pentljica Valerija Čarman Ivo Čarman rak Brezje

Naš gost

VEČ ...|31. 5. 2025
Federico Potočnik

Naš gost je bil mladi zdravnik imunolog Federico Potočnik, ki je z nami delil misli o življenju v Argentini in Sloveniji, o zdravniškem poklicu ter o pogledu na politično stvarnost v domovini.

Federico Potočnik

Naš gost je bil mladi zdravnik imunolog Federico Potočnik, ki je z nami delil misli o življenju v Argentini in Sloveniji, o zdravniškem poklicu ter o pogledu na politično stvarnost v domovini.

spomin življenje

Naš gost

Federico Potočnik

Naš gost je bil mladi zdravnik imunolog Federico Potočnik, ki je z nami delil misli o življenju v Argentini in Sloveniji, o zdravniškem poklicu ter o pogledu na politično stvarnost v domovini.

VEČ ...|31. 5. 2025
Federico Potočnik

Naš gost je bil mladi zdravnik imunolog Federico Potočnik, ki je z nami delil misli o življenju v Argentini in Sloveniji, o zdravniškem poklicu ter o pogledu na politično stvarnost v domovini.

Mateja Subotičanec

spomin življenje

Naš gost

VEČ ...|17. 5. 2025
Naš gost kmet Franci Firm

Franci Firm, ki skupaj z družino kmetuje v Podšentjurju pri Litiji je bil naš gost. Spoznali smo njegovo dosedanjo življenjsko pot, ga vprašali, kaj mu pomeni biti kmet in obdelovati zemljo, predvsem pa izvedeli, kako se je rodila ljubezen do mozaikov iz semen, ki jih v zimskem času tako rad izdeluje in po katerih je zelo znan.

Naš gost kmet Franci Firm

Franci Firm, ki skupaj z družino kmetuje v Podšentjurju pri Litiji je bil naš gost. Spoznali smo njegovo dosedanjo življenjsko pot, ga vprašali, kaj mu pomeni biti kmet in obdelovati zemljo, predvsem pa izvedeli, kako se je rodila ljubezen do mozaikov iz semen, ki jih v zimskem času tako rad izdeluje in po katerih je zelo znan.

spomin življenje

Naš gost

Naš gost kmet Franci Firm

Franci Firm, ki skupaj z družino kmetuje v Podšentjurju pri Litiji je bil naš gost. Spoznali smo njegovo dosedanjo življenjsko pot, ga vprašali, kaj mu pomeni biti kmet in obdelovati zemljo, predvsem pa izvedeli, kako se je rodila ljubezen do mozaikov iz semen, ki jih v zimskem času tako rad izdeluje in po katerih je zelo znan.

VEČ ...|17. 5. 2025
Naš gost kmet Franci Firm

Franci Firm, ki skupaj z družino kmetuje v Podšentjurju pri Litiji je bil naš gost. Spoznali smo njegovo dosedanjo življenjsko pot, ga vprašali, kaj mu pomeni biti kmet in obdelovati zemljo, predvsem pa izvedeli, kako se je rodila ljubezen do mozaikov iz semen, ki jih v zimskem času tako rad izdeluje in po katerih je zelo znan.

Robert Božič

spomin življenje

Naš gost

VEČ ...|10. 5. 2025
Tomi Janežič

V sobotnem popoldnevu je bil naš gost gledališki režiser Tomi Janežič. Diplomiral in magistriral je na AGRFT iz gledališke režije ter zaključil večletno mednarodno psihodramsko edukacijo. Prvo profesionalno predstavo Equus je na oder postavil leta 1996, od takrat pa je nanizal vrsto uspehov s predstavami, kot so  Človek (po knjigi Viktorja Frankla Kljub vsemu reči življenju Da, Kralj LearPotujoče gledališče Šopalović, Sedem vprašanj o srečiše ni naslova in druge. Je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, ki pa je le ena v vrsti številnih nagrad za njegovo delo.

Njegove predstave so gostovale na pomembnih festivalih, kot so Kunstenfestivaldesarts v Belgiji, Bitef v Srbiji in Wiener Festwochen v Avstriji. Kot redni profesor na AGRFT je svoje bogate izkušnje predajal novim generacijam gledaliških ustvarjalcev, predaval pa je tudi v tujini, med drugim v Oslu, Arezzu, Beogradu, Novem Sadu, Lizboni in drugod. Kot gledališki režiser v zadnjih letih v Sloveniji deluje le izjemoma, več režira v tujini, zato ne zamudite priložnosti, da ga pobliže spoznate.

Tomi Janežič

V sobotnem popoldnevu je bil naš gost gledališki režiser Tomi Janežič. Diplomiral in magistriral je na AGRFT iz gledališke režije ter zaključil večletno mednarodno psihodramsko edukacijo. Prvo profesionalno predstavo Equus je na oder postavil leta 1996, od takrat pa je nanizal vrsto uspehov s predstavami, kot so  Človek (po knjigi Viktorja Frankla Kljub vsemu reči življenju Da, Kralj LearPotujoče gledališče Šopalović, Sedem vprašanj o srečiše ni naslova in druge. Je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, ki pa je le ena v vrsti številnih nagrad za njegovo delo.

Njegove predstave so gostovale na pomembnih festivalih, kot so Kunstenfestivaldesarts v Belgiji, Bitef v Srbiji in Wiener Festwochen v Avstriji. Kot redni profesor na AGRFT je svoje bogate izkušnje predajal novim generacijam gledaliških ustvarjalcev, predaval pa je tudi v tujini, med drugim v Oslu, Arezzu, Beogradu, Novem Sadu, Lizboni in drugod. Kot gledališki režiser v zadnjih letih v Sloveniji deluje le izjemoma, več režira v tujini, zato ne zamudite priložnosti, da ga pobliže spoznate.

spomin življenje gledališče režiser Dodekalogija 1972-1983 Evropska prestolnica kulture

Naš gost

Tomi Janežič

V sobotnem popoldnevu je bil naš gost gledališki režiser Tomi Janežič. Diplomiral in magistriral je na AGRFT iz gledališke režije ter zaključil večletno mednarodno psihodramsko edukacijo. Prvo profesionalno predstavo Equus je na oder postavil leta 1996, od takrat pa je nanizal vrsto uspehov s predstavami, kot so  Človek (po knjigi Viktorja Frankla Kljub vsemu reči življenju Da, Kralj LearPotujoče gledališče Šopalović, Sedem vprašanj o srečiše ni naslova in druge. Je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, ki pa je le ena v vrsti številnih nagrad za njegovo delo.

Njegove predstave so gostovale na pomembnih festivalih, kot so Kunstenfestivaldesarts v Belgiji, Bitef v Srbiji in Wiener Festwochen v Avstriji. Kot redni profesor na AGRFT je svoje bogate izkušnje predajal novim generacijam gledaliških ustvarjalcev, predaval pa je tudi v tujini, med drugim v Oslu, Arezzu, Beogradu, Novem Sadu, Lizboni in drugod. Kot gledališki režiser v zadnjih letih v Sloveniji deluje le izjemoma, več režira v tujini, zato ne zamudite priložnosti, da ga pobliže spoznate.

VEČ ...|10. 5. 2025
Tomi Janežič

V sobotnem popoldnevu je bil naš gost gledališki režiser Tomi Janežič. Diplomiral in magistriral je na AGRFT iz gledališke režije ter zaključil večletno mednarodno psihodramsko edukacijo. Prvo profesionalno predstavo Equus je na oder postavil leta 1996, od takrat pa je nanizal vrsto uspehov s predstavami, kot so  Človek (po knjigi Viktorja Frankla Kljub vsemu reči življenju Da, Kralj LearPotujoče gledališče Šopalović, Sedem vprašanj o srečiše ni naslova in druge. Je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, ki pa je le ena v vrsti številnih nagrad za njegovo delo.

Njegove predstave so gostovale na pomembnih festivalih, kot so Kunstenfestivaldesarts v Belgiji, Bitef v Srbiji in Wiener Festwochen v Avstriji. Kot redni profesor na AGRFT je svoje bogate izkušnje predajal novim generacijam gledaliških ustvarjalcev, predaval pa je tudi v tujini, med drugim v Oslu, Arezzu, Beogradu, Novem Sadu, Lizboni in drugod. Kot gledališki režiser v zadnjih letih v Sloveniji deluje le izjemoma, več režira v tujini, zato ne zamudite priložnosti, da ga pobliže spoznate.

Damijana Medved

spomin življenje gledališče režiser Dodekalogija 1972-1983 Evropska prestolnica kulture

Naš gost

VEČ ...|3. 5. 2025
Akademski slikar Veljko Toman ob 80-letnici

Naš gost je bil akademski slikar Veljko Toman, ki je konec lanskega leta praznoval 80. rojstni dan. Ob tem je v več galerijah pripravil vrsto razstav. Z njim smo se pogovarjali o spominih na mladost v Savinjski dolini, o slikarstvu in restavratorstvu. Kakšno besedo smo namenili tudi teku, kajti večkrat je pretekel originalni maraton v Grčiji. 

Akademski slikar Veljko Toman ob 80-letnici

Naš gost je bil akademski slikar Veljko Toman, ki je konec lanskega leta praznoval 80. rojstni dan. Ob tem je v več galerijah pripravil vrsto razstav. Z njim smo se pogovarjali o spominih na mladost v Savinjski dolini, o slikarstvu in restavratorstvu. Kakšno besedo smo namenili tudi teku, kajti večkrat je pretekel originalni maraton v Grčiji. 

spomin življenje Veljko Toman

Naš gost

Akademski slikar Veljko Toman ob 80-letnici

Naš gost je bil akademski slikar Veljko Toman, ki je konec lanskega leta praznoval 80. rojstni dan. Ob tem je v več galerijah pripravil vrsto razstav. Z njim smo se pogovarjali o spominih na mladost v Savinjski dolini, o slikarstvu in restavratorstvu. Kakšno besedo smo namenili tudi teku, kajti večkrat je pretekel originalni maraton v Grčiji. 

VEČ ...|3. 5. 2025
Akademski slikar Veljko Toman ob 80-letnici

Naš gost je bil akademski slikar Veljko Toman, ki je konec lanskega leta praznoval 80. rojstni dan. Ob tem je v več galerijah pripravil vrsto razstav. Z njim smo se pogovarjali o spominih na mladost v Savinjski dolini, o slikarstvu in restavratorstvu. Kakšno besedo smo namenili tudi teku, kajti večkrat je pretekel originalni maraton v Grčiji. 

Jože Bartolj

spomin življenje Veljko Toman

Naš gost

VEČ ...|26. 4. 2025
Karel Gržan

Karel Gržan je po letih delovanja v več župnijah, zdaj deluje kot kaplan v Lučah, Ljubnem in Solčavi. Preizkušen v zadnjih letih tudi v bolezni se je že od otroštva učil drugače razbirati svet. Črke zanj drugače plešejo, ko se jim je naučil slediti, je postajal vse močnejši ravno z njimi, oziroma v besedah. Je avtor več odmevnih knjig, nekatere je spisal tudi na humoren način in na svoj račun. Med prvimi nas je opozarjal na pomen čuječnosti, na odmik od manj imeti k več biti, k sobivanju in čutenju. Obiskali smo ga na njegovi domačiji, v hribih nad Savinjo, kjer nas z zgledom na videz preprostega življenja, nekoliko odmaknjenega, a v sožitju z naravo in okoliškimi domačini, uči pristnega občestva.   

Karel Gržan

Karel Gržan je po letih delovanja v več župnijah, zdaj deluje kot kaplan v Lučah, Ljubnem in Solčavi. Preizkušen v zadnjih letih tudi v bolezni se je že od otroštva učil drugače razbirati svet. Črke zanj drugače plešejo, ko se jim je naučil slediti, je postajal vse močnejši ravno z njimi, oziroma v besedah. Je avtor več odmevnih knjig, nekatere je spisal tudi na humoren način in na svoj račun. Med prvimi nas je opozarjal na pomen čuječnosti, na odmik od manj imeti k več biti, k sobivanju in čutenju. Obiskali smo ga na njegovi domačiji, v hribih nad Savinjo, kjer nas z zgledom na videz preprostega življenja, nekoliko odmaknjenega, a v sožitju z naravo in okoliškimi domačini, uči pristnega občestva.   

spomin življenje pogovor duhovnost

Naš gost

Karel Gržan

Karel Gržan je po letih delovanja v več župnijah, zdaj deluje kot kaplan v Lučah, Ljubnem in Solčavi. Preizkušen v zadnjih letih tudi v bolezni se je že od otroštva učil drugače razbirati svet. Črke zanj drugače plešejo, ko se jim je naučil slediti, je postajal vse močnejši ravno z njimi, oziroma v besedah. Je avtor več odmevnih knjig, nekatere je spisal tudi na humoren način in na svoj račun. Med prvimi nas je opozarjal na pomen čuječnosti, na odmik od manj imeti k več biti, k sobivanju in čutenju. Obiskali smo ga na njegovi domačiji, v hribih nad Savinjo, kjer nas z zgledom na videz preprostega življenja, nekoliko odmaknjenega, a v sožitju z naravo in okoliškimi domačini, uči pristnega občestva.   

VEČ ...|26. 4. 2025
Karel Gržan

Karel Gržan je po letih delovanja v več župnijah, zdaj deluje kot kaplan v Lučah, Ljubnem in Solčavi. Preizkušen v zadnjih letih tudi v bolezni se je že od otroštva učil drugače razbirati svet. Črke zanj drugače plešejo, ko se jim je naučil slediti, je postajal vse močnejši ravno z njimi, oziroma v besedah. Je avtor več odmevnih knjig, nekatere je spisal tudi na humoren način in na svoj račun. Med prvimi nas je opozarjal na pomen čuječnosti, na odmik od manj imeti k več biti, k sobivanju in čutenju. Obiskali smo ga na njegovi domačiji, v hribih nad Savinjo, kjer nas z zgledom na videz preprostega življenja, nekoliko odmaknjenega, a v sožitju z naravo in okoliškimi domačini, uči pristnega občestva.   

Nataša Ličen

spomin življenje pogovor duhovnost

Naš gost
Oddaja prinaša pred poslušalce potret znane osebnosti. Navadno gostimo ljudi, ki so s svojimi znanji, uspehi na kulturnem, športnem, glasbenem, znanstvenem ali kakem drugem področju dosegli izstopajoče uspehe. Po drugi strani pa v teh oddajah prisluhnemo tudi osebam, ki so si tekom let pridobile veliko življenjskih izkušenj in modrosti. Oddaja Naš gost je vsekakor ena od kronskih oddaj našega sporeda, saj lahko poslušalcu predstavi zanimive ljudi, pa tudi življenjske okoliščine, ki so jih oblikovale, hkrati pa od voditelja zahteva visoko strokoven pristop, poglobljen študij tematike in dobro pripravo.
Nataša Ličen

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|10. 6. 2025
Dialog z ateizmom #5 - O trpljenju, bolečini in izgubi

Tokrat smo se ustavili ob enem od ključnih življenjskih vprašanj: ali ima trpljenje smisel in zakaj bolečina. Kako na to vprašanje gleda ateist Simon Rigač in kakšen je pogled jezuita p. Damjana Ristića? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #5 - O trpljenju, bolečini in izgubi

Tokrat smo se ustavili ob enem od ključnih življenjskih vprašanj: ali ima trpljenje smisel in zakaj bolečina. Kako na to vprašanje gleda ateist Simon Rigač in kakšen je pogled jezuita p. Damjana Ristića? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostateizemtrpljenjesmrtodnosidialog

Kmetijska oddaja

VEČ ...|15. 6. 2025
Lojze Kerin o družinskih vezeh

Slišali ste odlomek iz četrtkovega podkasta Rast, v katerem smo gostili Lojzeta Kerina.

Lojze Kerin o družinskih vezeh

Slišali ste odlomek iz četrtkovega podkasta Rast, v katerem smo gostili Lojzeta Kerina.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Svetovalnica

VEČ ...|16. 6. 2025
Kaj prinašajo nova spoznanja glede luskavice?

O psoriazi oz. luskavici smo govorili z doc. dr. Matejo Starbek Zorko, specialistko dermatovenerologije z Dermatološke klinike v Ljubljani. Kaj je luskavica, kako prepoznati znake, kako poteka zdravljenje, kakšne prednosti imajo biološke terapije pred konvencionalnimi, kakšni so nasveti bolnikom z luskavico in kako jim lahko pomaga srečevanje v skupinah in društvih?

Kaj prinašajo nova spoznanja glede luskavice?

O psoriazi oz. luskavici smo govorili z doc. dr. Matejo Starbek Zorko, specialistko dermatovenerologije z Dermatološke klinike v Ljubljani. Kaj je luskavica, kako prepoznati znake, kako poteka zdravljenje, kakšne prednosti imajo biološke terapije pred konvencionalnimi, kakšni so nasveti bolnikom z luskavico in kako jim lahko pomaga srečevanje v skupinah in društvih?

Matjaž Merljak

svetovanjezdravjeluskavica

Za življenje

VEČ ...|14. 6. 2025
Alenka Rebula: Kolikor delamo za mir, toliko ga je

Pred vstopom v poletno počitniško dopustniški čas smo se z Alenko Rebula pogovarjali o potrebi po lepem, po svetlobi. Posebej v trenutnem času delovanja temnih sil, vsega tega, kar ustvarja nasilje, uničenje, bolečino, klic poteptanih. Toliko bolj je ob vsem tem potrebno, da smo sami majhno sonce, ki ga širimo in s tem ustvarjamo drugačen svet. Mir ni dobrina, ki bi se obnavljala sama po sebi. Kolikor delamo za mir toliko ga je. V svojem malem svetu lahko naredimo veliko. Presegajmo kar nas ločuje in s tistimi, ki želijo dobro kot mi, združujmo kar nas povezuje. 

Alenka Rebula: Kolikor delamo za mir, toliko ga je

Pred vstopom v poletno počitniško dopustniški čas smo se z Alenko Rebula pogovarjali o potrebi po lepem, po svetlobi. Posebej v trenutnem času delovanja temnih sil, vsega tega, kar ustvarja nasilje, uničenje, bolečino, klic poteptanih. Toliko bolj je ob vsem tem potrebno, da smo sami majhno sonce, ki ga širimo in s tem ustvarjamo drugačen svet. Mir ni dobrina, ki bi se obnavljala sama po sebi. Kolikor delamo za mir toliko ga je. V svojem malem svetu lahko naredimo veliko. Presegajmo kar nas ločuje in s tistimi, ki želijo dobro kot mi, združujmo kar nas povezuje. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostpogovorodnosi

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|16. 6. 2025
Kaj je prinesel drugi »Forum za mir« v Kopru?

Minuli konec tedna je v Kopru potekal drugi medreligijski »Forum za mir«. Udeleženci foruma so v skleni izjavi potrdili, da je zakonska zveza med moškim in žensko, odprta k rojevanju in vzgoji otrok ter, da je življenje vseh ljudi od spočetja do naravne smrti ne glede na njihovo starost, zdravstveno stanje ali družbeni položaj. O sklepih Forumu smo se pogovarjali s koprskim škofom Petrom Štumpfom in ljubljanskim pomožnim škofom in članom organizacijskega odbora  Antonom Jamnikom. 

Kaj je prinesel drugi »Forum za mir« v Kopru?

Minuli konec tedna je v Kopru potekal drugi medreligijski »Forum za mir«. Udeleženci foruma so v skleni izjavi potrdili, da je zakonska zveza med moškim in žensko, odprta k rojevanju in vzgoji otrok ter, da je življenje vseh ljudi od spočetja do naravne smrti ne glede na njihovo starost, zdravstveno stanje ali družbeni položaj. O sklepih Forumu smo se pogovarjali s koprskim škofom Petrom Štumpfom in ljubljanskim pomožnim škofom in članom organizacijskega odbora  Antonom Jamnikom. 

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politika

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 6. 2025
Prvi dogodki Dobrodošli doma 2025

Letošnje srečanje Slovencev iz zamejstva, sveta in domovine Dobrodošli doma se je v Novi Gorici in Gorici, v okviru Evropske prestolnice kulture GO! 2025, minuli konec tedna začelo športno, in sicer je potekalo 47. srečanje mladih slovenskih športnikov iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške. Ob tem je potekalo tudi srečanje Zamejske športne koordinacije, sprejeli so letni program dela. Minuli konec tedna so se v Novi Gorici zbrali tudi evropski manjšinski novinarji, udeleženci letne skupščine Evropskega združenja dnevnikov v manjšinskih in regionalnih jezikih. Na prireditvi so podelili nagrado za najboljši prispevek v manjšinskem časopisu - šla je v Baskijo in nagrado Otta von Habsburga, ki je namenjena za izstopajoče prispevke o manjšinskih temah, pa je prejel Milan Rakovac, pisatelj in publicist iz Poreča, ki redno objavlja tudi v Primorskem dnevniku. V tem popoldnevu pa so v Novi Gorici podpisali tudi ustanovno listino Zamejske kulturne koordinacije

Prvi dogodki Dobrodošli doma 2025

Letošnje srečanje Slovencev iz zamejstva, sveta in domovine Dobrodošli doma se je v Novi Gorici in Gorici, v okviru Evropske prestolnice kulture GO! 2025, minuli konec tedna začelo športno, in sicer je potekalo 47. srečanje mladih slovenskih športnikov iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške. Ob tem je potekalo tudi srečanje Zamejske športne koordinacije, sprejeli so letni program dela. Minuli konec tedna so se v Novi Gorici zbrali tudi evropski manjšinski novinarji, udeleženci letne skupščine Evropskega združenja dnevnikov v manjšinskih in regionalnih jezikih. Na prireditvi so podelili nagrado za najboljši prispevek v manjšinskem časopisu - šla je v Baskijo in nagrado Otta von Habsburga, ki je namenjena za izstopajoče prispevke o manjšinskih temah, pa je prejel Milan Rakovac, pisatelj in publicist iz Poreča, ki redno objavlja tudi v Primorskem dnevniku. V tem popoldnevu pa so v Novi Gorici podpisali tudi ustanovno listino Zamejske kulturne koordinacije

Matjaž Merljak

družbarojakišportkultura

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|16. 6. 2025
Kaj je prinesel drugi »Forum za mir« v Kopru?

Minuli konec tedna je v Kopru potekal drugi medreligijski »Forum za mir«. Udeleženci foruma so v skleni izjavi potrdili, da je zakonska zveza med moškim in žensko, odprta k rojevanju in vzgoji otrok ter, da je življenje vseh ljudi od spočetja do naravne smrti ne glede na njihovo starost, zdravstveno stanje ali družbeni položaj. O sklepih Forumu smo se pogovarjali s koprskim škofom Petrom Štumpfom in ljubljanskim pomožnim škofom in članom organizacijskega odbora  Antonom Jamnikom. 

Kaj je prinesel drugi »Forum za mir« v Kopru?

Minuli konec tedna je v Kopru potekal drugi medreligijski »Forum za mir«. Udeleženci foruma so v skleni izjavi potrdili, da je zakonska zveza med moškim in žensko, odprta k rojevanju in vzgoji otrok ter, da je življenje vseh ljudi od spočetja do naravne smrti ne glede na njihovo starost, zdravstveno stanje ali družbeni položaj. O sklepih Forumu smo se pogovarjali s koprskim škofom Petrom Štumpfom in ljubljanskim pomožnim škofom in članom organizacijskega odbora  Antonom Jamnikom. 

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politika

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 6. 2025
Ko srce poljubi note

Pihalni orkester Mestne občine Kranj bo v Poletnem gledališču Studenec s posebnimi gosti izvedel koncert Ko srce poljubi note, posvečen skladatelju popularne glasbe Matjažu Vlašiču. Predstavlja ga dirigent Tomaž Kukovič.

Ko srce poljubi note

Pihalni orkester Mestne občine Kranj bo v Poletnem gledališču Studenec s posebnimi gosti izvedel koncert Ko srce poljubi note, posvečen skladatelju popularne glasbe Matjažu Vlašiču. Predstavlja ga dirigent Tomaž Kukovič.

Marjan Bunič

kulturaglasbagledališče

Komentar Zanima.me

VEČ ...|16. 6. 2025
Urednik portala Zanima.me Rok Čakš: Kučan, Čeferin in drugi zanikovalci genocida

V kolumni na portalu Zanima.me se urednik Rok Čakš kritično odziva na dogajanje v slovenskem javnem prostoru, kjer po njegovem mnenju vladajoča politika, aktivisti in dominantni mediji – predvsem RTV Slovenija – vzpostavljajo nov kriterij moralnosti: kdor ne trdi, da Izrael v Gazi izvaja genocid, je moralno zavržen. Takšna moralna pozicija naj ne bi bila le politična, temveč “civilizacijsko etična,” kot je v oddaji Marcela Štefančiča pojasnil nekdanji predsednik Milan Kučan. Čakš opozarja, da gre za nevaren miselni vzorec, ki ga primerja z odnosom do povojnih komunističnih zločinov v Sloveniji.

Urednik portala Zanima.me Rok Čakš: Kučan, Čeferin in drugi zanikovalci genocida

V kolumni na portalu Zanima.me se urednik Rok Čakš kritično odziva na dogajanje v slovenskem javnem prostoru, kjer po njegovem mnenju vladajoča politika, aktivisti in dominantni mediji – predvsem RTV Slovenija – vzpostavljajo nov kriterij moralnosti: kdor ne trdi, da Izrael v Gazi izvaja genocid, je moralno zavržen. Takšna moralna pozicija naj ne bi bila le politična, temveč “civilizacijsko etična,” kot je v oddaji Marcela Štefančiča pojasnil nekdanji predsednik Milan Kučan. Čakš opozarja, da gre za nevaren miselni vzorec, ki ga primerja z odnosom do povojnih komunističnih zločinov v Sloveniji.

Rok Čakš

komentarpolitikadružba