Novembra smo. je skupni projekt Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO UL) in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF UL). Pri njem sodelujejo tako znanstvenice in znanstveniki kot umetnice in umetniki ter njihove študentke in študenti, z namenom tesnega povezovanja umetniškega in znanstvenega raziskovanja aktualnih tem sodobne živete stvarnosti.
Spremembe neba, izumiranje vrst, ponavljajoče se pandemične krize, razdvojenost političnih skupnosti, nadaljevanje starih vojn in nenehno razplamtevanje novih, odtujenost družbenih slojev, generacij, somrak religij na eni strani in verske skrajnosti na drugi, očitni premiki političnih moči in bolj ali manj prikrite ustavne spremembe ... Živimo v viharnem času velikih sprememb. Vse te spremembe pa se odvijajo znotraj koordinat sveta, ki jih sestavljajo narava, človek, oblast in, kar je nova koordinata našega novega sveta, umetna inteligenca. Gre za novo zgodovinsko stvarnost, ki pred človeštvo in vsakega izmed nas postavlja nove velike izzive in dileme, je v obrazložitvi zapisal dr. Sašo Jerše, izredni profesor, prodekan za doktorski študij in znanstvenoraziskovalno delo UL FF ter umetniški vodja projekta Novembra smo.
Verjamejo v moč njihovih spoznanj pri soočanju z izzivi in dilemami našega časa ter sveta in verjamejo v svoj konstruktivni delež pri njihovem reševanju.
V projektu Novembra smo. raziskovanja in spoznanja soočijo ter vzpostavijo med njimi tvoren, živ, živahen dialog. Takšen dialog na Univerzi v Ljubljani doslej v okviru, kot so ga zasnovali, še ni bil vzpostavljen. Nadejajo se dragocenega doprinosa k njihovim znanstvenim in umetniškim raziskovanjem ter k njihovemu študiju – in sicer k njihovemu državljanskemu, bolj človeškemu, bolj humanemu angažmaju. O projektu smo se pogovarjali še z izr. prof. dr. Ireno Samide - prodekanja za gospodarske zadeve in organizacijo delovanja fakultete ter mednarodno sodelovanje UL FF in študentkama UL ALUO: Gajo Lapajne Stanič iz smeri ilustracija ter Ano Marijo Palir iz smeri video, animacija in novi mediji.
Novembra smo. je skupni projekt Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO UL) in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF UL). Pri njem sodelujejo tako znanstvenice in znanstveniki kot umetnice in umetniki ter njihove študentke in študenti, z namenom tesnega povezovanja umetniškega in znanstvenega raziskovanja aktualnih tem sodobne živete stvarnosti.
Spremembe neba, izumiranje vrst, ponavljajoče se pandemične krize, razdvojenost političnih skupnosti, nadaljevanje starih vojn in nenehno razplamtevanje novih, odtujenost družbenih slojev, generacij, somrak religij na eni strani in verske skrajnosti na drugi, očitni premiki političnih moči in bolj ali manj prikrite ustavne spremembe ... Živimo v viharnem času velikih sprememb. Vse te spremembe pa se odvijajo znotraj koordinat sveta, ki jih sestavljajo narava, človek, oblast in, kar je nova koordinata našega novega sveta, umetna inteligenca. Gre za novo zgodovinsko stvarnost, ki pred človeštvo in vsakega izmed nas postavlja nove velike izzive in dileme, je v obrazložitvi zapisal dr. Sašo Jerše, izredni profesor, prodekan za doktorski študij in znanstvenoraziskovalno delo UL FF ter umetniški vodja projekta Novembra smo.
Verjamejo v moč njihovih spoznanj pri soočanju z izzivi in dilemami našega časa ter sveta in verjamejo v svoj konstruktivni delež pri njihovem reševanju.
V projektu Novembra smo. raziskovanja in spoznanja soočijo ter vzpostavijo med njimi tvoren, živ, živahen dialog. Takšen dialog na Univerzi v Ljubljani doslej v okviru, kot so ga zasnovali, še ni bil vzpostavljen. Nadejajo se dragocenega doprinosa k njihovim znanstvenim in umetniškim raziskovanjem ter k njihovemu študiju – in sicer k njihovemu državljanskemu, bolj človeškemu, bolj humanemu angažmaju. O projektu smo se pogovarjali še z izr. prof. dr. Ireno Samide - prodekanja za gospodarske zadeve in organizacijo delovanja fakultete ter mednarodno sodelovanje UL FF in študentkama UL ALUO: Gajo Lapajne Stanič iz smeri ilustracija ter Ano Marijo Palir iz smeri video, animacija in novi mediji.
Novembra smo. je skupni projekt Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO UL) in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF UL). Pri njem sodelujejo tako znanstvenice in znanstveniki kot umetnice in umetniki ter njihove študentke in študenti, z namenom tesnega povezovanja umetniškega in znanstvenega raziskovanja aktualnih tem sodobne živete stvarnosti.
Spremembe neba, izumiranje vrst, ponavljajoče se pandemične krize, razdvojenost političnih skupnosti, nadaljevanje starih vojn in nenehno razplamtevanje novih, odtujenost družbenih slojev, generacij, somrak religij na eni strani in verske skrajnosti na drugi, očitni premiki političnih moči in bolj ali manj prikrite ustavne spremembe ... Živimo v viharnem času velikih sprememb. Vse te spremembe pa se odvijajo znotraj koordinat sveta, ki jih sestavljajo narava, človek, oblast in, kar je nova koordinata našega novega sveta, umetna inteligenca. Gre za novo zgodovinsko stvarnost, ki pred človeštvo in vsakega izmed nas postavlja nove velike izzive in dileme, je v obrazložitvi zapisal dr. Sašo Jerše, izredni profesor, prodekan za doktorski študij in znanstvenoraziskovalno delo UL FF ter umetniški vodja projekta Novembra smo.
Verjamejo v moč njihovih spoznanj pri soočanju z izzivi in dilemami našega časa ter sveta in verjamejo v svoj konstruktivni delež pri njihovem reševanju.
V projektu Novembra smo. raziskovanja in spoznanja soočijo ter vzpostavijo med njimi tvoren, živ, živahen dialog. Takšen dialog na Univerzi v Ljubljani doslej v okviru, kot so ga zasnovali, še ni bil vzpostavljen. Nadejajo se dragocenega doprinosa k njihovim znanstvenim in umetniškim raziskovanjem ter k njihovemu študiju – in sicer k njihovemu državljanskemu, bolj človeškemu, bolj humanemu angažmaju. O projektu smo se pogovarjali še z izr. prof. dr. Ireno Samide - prodekanja za gospodarske zadeve in organizacijo delovanja fakultete ter mednarodno sodelovanje UL FF in študentkama UL ALUO: Gajo Lapajne Stanič iz smeri ilustracija ter Ano Marijo Palir iz smeri video, animacija in novi mediji.
Mladoskop
Skavti letos praznujejo petintrideset let delovanja v Sloveniji. Jubilej so obeležili s slavnostno prireditvijo pod geslom »Ogenj za vedno« v Festivalni dvorani v Ljubljani. Skavti vzgajajo otroke in mlade v duhu odgovornosti, pristnosti, samostojnosti in zdravja ter gradijo skupnost, ki jo povezuje vera in služenje drugemu. Združenje je bilo ustanovljeno marca leta 1990 kot prva katoliška mladinska organizacija po drugi svetovni vojni v Sloveniji in ena prvih v srednji in vzhodni Evropi. Na praznovanju je Maja Morela Čuk k pogovoru povabila Nejca Kurbusa, Katjo Repanšek ter Davida Horvata.
Mladoskop
Skavti letos praznujejo petintrideset let delovanja v Sloveniji. Jubilej so obeležili s slavnostno prireditvijo pod geslom »Ogenj za vedno« v Festivalni dvorani v Ljubljani. Skavti vzgajajo otroke in mlade v duhu odgovornosti, pristnosti, samostojnosti in zdravja ter gradijo skupnost, ki jo povezuje vera in služenje drugemu. Združenje je bilo ustanovljeno marca leta 1990 kot prva katoliška mladinska organizacija po drugi svetovni vojni v Sloveniji in ena prvih v srednji in vzhodni Evropi. Na praznovanju je Maja Morela Čuk k pogovoru povabila Nejca Kurbusa, Katjo Repanšek ter Davida Horvata.
Mladoskop
Lucija Čakš je novinarka in pisateljica. Svet, drugačen od sanj je naslov njene četrte knjige, mladinskega romana, ki se začne odvijati na festivalu v Stični. Junakinja Eva obiskuje zadnji letnik gimnazije Želimlje, sanja, da se bo poročila s svojo srednješolsko ljubeznijo in se zaposlila kot veterinarka v kliniki njegove mame. Toda sanje se ji podrejo na vesel dan. Ugotovi, da jo čaka drugačna pot. Kakšna? Ali sploh obstaja pravilen način iskanja življenjske poti? Preberite v knjigi in poslušajte pogovor.
Mladoskop
Lucija Čakš je novinarka in pisateljica. Svet, drugačen od sanj je naslov njene četrte knjige, mladinskega romana, ki se začne odvijati na festivalu v Stični. Junakinja Eva obiskuje zadnji letnik gimnazije Želimlje, sanja, da se bo poročila s svojo srednješolsko ljubeznijo in se zaposlila kot veterinarka v kliniki njegove mame. Toda sanje se ji podrejo na vesel dan. Ugotovi, da jo čaka drugačna pot. Kakšna? Ali sploh obstaja pravilen način iskanja življenjske poti? Preberite v knjigi in poslušajte pogovor.
Mladoskop
Na Stični mladih, festivalu verne mladine 2025 je pri sveti maši poskrbel za nepozabno doživetje zbor Mladost Pesem Prijateljstvo, ki ga je vodila Ana Pučnik. Po nastopu smo stopili k njej na oder in posneli pogovor. Za krajši opis gostovanja v tujini smo v oddajo povabili tudi sodelavca Marjana Buniča, ki je bil med nastopajočimi ob izvedbi glasbene maše Pesem tisočerih zvonov v slovenski župniji Stuttgart.
Mladoskop
Na Stični mladih, festivalu verne mladine 2025 je pri sveti maši poskrbel za nepozabno doživetje zbor Mladost Pesem Prijateljstvo, ki ga je vodila Ana Pučnik. Po nastopu smo stopili k njej na oder in posneli pogovor. Za krajši opis gostovanja v tujini smo v oddajo povabili tudi sodelavca Marjana Buniča, ki je bil med nastopajočimi ob izvedbi glasbene maše Pesem tisočerih zvonov v slovenski župniji Stuttgart.
Mladoskop
Pred festivalom Stična mladih 2025 smo strnili informacije o vseslovenskem dogodku verne mladine, ki se je že 44-tič odvil tradicionalno v cistercijanskem samostanu v Stični. Festival je sklepno dejanje Tedna mladih. Letošnje geslo je bilo »Poglej gor«.
Mladoskop
Pred festivalom Stična mladih 2025 smo strnili informacije o vseslovenskem dogodku verne mladine, ki se je že 44-tič odvil tradicionalno v cistercijanskem samostanu v Stični. Festival je sklepno dejanje Tedna mladih. Letošnje geslo je bilo »Poglej gor«.
Mladoskop
Dr. Vesna Miloševič Zupančič, strokovna direktorica e-Študentskega Servisa, strokovnjakinja za mlade in trg dela, je predstavila aktualnosti z omenjenega področja in tudi skozi podatke več mednarodnih raziskav. Katere so prednosti mladih, generacije Z in kateri so njihovi izzivi, tako z vidika delodajalcev kot mladih, ki delo iščejo oziroma vstopajo na trg dela.
Mladoskop
Dr. Vesna Miloševič Zupančič, strokovna direktorica e-Študentskega Servisa, strokovnjakinja za mlade in trg dela, je predstavila aktualnosti z omenjenega področja in tudi skozi podatke več mednarodnih raziskav. Katere so prednosti mladih, generacije Z in kateri so njihovi izzivi, tako z vidika delodajalcev kot mladih, ki delo iščejo oziroma vstopajo na trg dela.
Mladoskop
Številne generacije že več desetletij v enem od poletno počitniškem tednu tradicionalno poromajo v francosko ekumensko vasico Taize. Letos sta jo obiskala tudi Jošt Plevel, ki je pri Katoliški mladini koordinator za tedne v Taizeju ter Lucija Baša, voditeljica enote katoliške mladine v Kamniku. Podelila sta svoja doživetja, spregovorila tudi o pripravah za Stično - festival verne mladine tretjo septembrsko soboto, ter ob sklepu povabila že na novoletno evropsko srečanje z brati iz Taizeja, ki bo po skoraj pol stoletja tako kot prvo letos znova v Parizu.
Mladoskop
Številne generacije že več desetletij v enem od poletno počitniškem tednu tradicionalno poromajo v francosko ekumensko vasico Taize. Letos sta jo obiskala tudi Jošt Plevel, ki je pri Katoliški mladini koordinator za tedne v Taizeju ter Lucija Baša, voditeljica enote katoliške mladine v Kamniku. Podelila sta svoja doživetja, spregovorila tudi o pripravah za Stično - festival verne mladine tretjo septembrsko soboto, ter ob sklepu povabila že na novoletno evropsko srečanje z brati iz Taizeja, ki bo po skoraj pol stoletja tako kot prvo letos znova v Parizu.
Mladoskop
Klemen Kraševec je koordinator Stične mladih. V večerni oddaji za mlade je v grobem opisal vsebino in poudarke Stične mladih 2025.
Mladoskop
Klemen Kraševec je koordinator Stične mladih. V večerni oddaji za mlade je v grobem opisal vsebino in poudarke Stične mladih 2025.
Mladoskop
Ob Soči v Trenti se je odvil duhovno pevski teden z naslovom Sončna pesem v organizaciji koprske škofije. Sklepni dogodek je bil koncert v Tolminu. Pogovarjali smo se z organizatorji in udeleženci Agato Dugar, Marjanom Grdadolnikom in Alenko Domanjko Rožanc,
Mladoskop
Ob Soči v Trenti se je odvil duhovno pevski teden z naslovom Sončna pesem v organizaciji koprske škofije. Sklepni dogodek je bil koncert v Tolminu. Pogovarjali smo se z organizatorji in udeleženci Agato Dugar, Marjanom Grdadolnikom in Alenko Domanjko Rožanc,

Slovencem po svetu in domovini
Skupina slovenskih romarjev iz Stuttgarta se je odpravila na svetoletno romanje v Rim. Več nam je povedal župnik dr. Zvone Štrubelj [od 0:15 naprej]. Kako so rojaki v Sydneyju v Avstraliji praznovali praznika vseh svetih in spomina vseh vernih rajnih, nam je povedala Danica Petrič [od 16:44 naprej]. Slišali ste še druge novice, tudi o konferenci o prihodnosti mladih v zamejstvu, ki je potekala v Trstu [pri 26:57].
Globine
Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Naš pogled
Duhovnik Ljubljanske nadškofije Marko Čižman je prepričan, da je kristjan dolžen spoštovati svetost življenja od spočetja do naravne smrti. V Našem pogledu je predstavil svoje osebno mnenje o asistiranem samomoru.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.
Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:
Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel.
Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.
Za življenje
Vrsto let smo redno sodelovali z Markom Juhantom, specialnim pedagogom. Po dolgoletni karieri se je v letu 2024 upokojil. Še zadnjič je prišel v naš studio in v živo odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev. Mi smo ga vprašali o razlikah med generacijami, kaj so zmogle včasih, kaj nekatere še danes, kako se v družbi kaže različen vzgojni pristop. Kaj lahko spremenimo, popravimo? V oddaji je strnil tudi nekatere ključne življenjske resnice. O njegovem dolgoletnem delu na področju vzgoje, tudi dragocene nasvete najdete na spletni strani vzgoja.si.
Pojdite in učite
Misel je bila naslonjena na vzor svetega Frančiška in je prosila Gospoda: nauči nas preprosto živeti vse tisto lepo, kar nam je dal Bog.
Z ljudmi na poti
Gostili smo psihoterapevtko in nekdanjo učiteljico plesa Niko Smiljanič, ki se je pred približno šestimi leti preselila v Združeno kraljestvo. V oddaji je spregovorila o življenju v Angliji, vplivu brexita na državo in prebivalce, pa tudi življenjskem standardu, ki se zlasti v večjih mestih zaradi vedno dražjih stanovanj in ogrevanja poslabšuje.
Slovencem po svetu in domovini
Skupina slovenskih romarjev iz Stuttgarta se je odpravila na svetoletno romanje v Rim. Več nam je povedal župnik dr. Zvone Štrubelj [od 0:15 naprej]. Kako so rojaki v Sydneyju v Avstraliji praznovali praznika vseh svetih in spomina vseh vernih rajnih, nam je povedala Danica Petrič [od 16:44 naprej]. Slišali ste še druge novice, tudi o konferenci o prihodnosti mladih v zamejstvu, ki je potekala v Trstu [pri 26:57].
Utrip Cerkve v Sloveniji
Oddaja je prinesla še nekaj misli preteklih prvonovembrskih praznikov, prisluhnili pa smo tudi trem pismom slovenskih škofov, v katerih razmišljajo o življenju ter spodbujajo k udeležbi na referendumu o zakonu o pomoči pri asistiranem samomoru. Izšla je tudi nova številka revije Novi svet.