Is podcast
Pod tem okriljem z odličnimi rezultati nastopa že več kot 70 ponudnikov, je med drugim v včerajšnji Kmetijski oddaji povedala Lucija Gartner, mlada majerica na Planini v Lazu, s katero smo se pogovarjali pred Mednarodno konferenco in letno skupščino evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev. Gostitelji tega dogodka bodo 4. oktobra pripravili tudi 3. Festival slovenskih sirov na Brdu pri Kranju.
Pod tem okriljem z odličnimi rezultati nastopa že več kot 70 ponudnikov, je med drugim v včerajšnji Kmetijski oddaji povedala Lucija Gartner, mlada majerica na Planini v Lazu, s katero smo se pogovarjali pred Mednarodno konferenco in letno skupščino evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev. Gostitelji tega dogodka bodo 4. oktobra pripravili tudi 3. Festival slovenskih sirov na Brdu pri Kranju.
Pod tem okriljem z odličnimi rezultati nastopa že več kot 70 ponudnikov, je med drugim v včerajšnji Kmetijski oddaji povedala Lucija Gartner, mlada majerica na Planini v Lazu, s katero smo se pogovarjali pred Mednarodno konferenco in letno skupščino evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev. Gostitelji tega dogodka bodo 4. oktobra pripravili tudi 3. Festival slovenskih sirov na Brdu pri Kranju.
V petek 15. novembra se izteče rok, do katerega lahko kmetje gnojijo s tekočimi organskimi gnojili. Medtem ko so v večjem delu Slovenije talne razmere primerne in omogočajo razvoz, pa se kmetje na območju Ljubljanskega Barja, v okolici Grosuplja in Kočevja, pa tudi v nekaterih drugih predelih Slovenije srečujejo z dejstvom, da so tla premokra in nenosilna in je razvoz gnojil otežen. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je zato na kmetijsko ministrstvo dala pobudo, da bi se na teh območjih rok za gnojenje podaljšalo. A žal neuspešno.
V petek 15. novembra se izteče rok, do katerega lahko kmetje gnojijo s tekočimi organskimi gnojili. Medtem ko so v večjem delu Slovenije talne razmere primerne in omogočajo razvoz, pa se kmetje na območju Ljubljanskega Barja, v okolici Grosuplja in Kočevja, pa tudi v nekaterih drugih predelih Slovenije srečujejo z dejstvom, da so tla premokra in nenosilna in je razvoz gnojil otežen. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je zato na kmetijsko ministrstvo dala pobudo, da bi se na teh območjih rok za gnojenje podaljšalo. A žal neuspešno.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zadružna zveza Slovenije pozivata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da prestavi datum, do katerega morajo biti njive pokrite s prezimno zeleno odejo. Letošnje težavne vremenske razmere z obilico padavin in izjemno namočenostjo tal kmetom namreč onemogočajo izpolnitev zahtev po pokritosti tal, še posebej če upoštevajo zahteve dobre kmetijske prakse in varovanja tal.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zadružna zveza Slovenije pozivata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da prestavi datum, do katerega morajo biti njive pokrite s prezimno zeleno odejo. Letošnje težavne vremenske razmere z obilico padavin in izjemno namočenostjo tal kmetom namreč onemogočajo izpolnitev zahtev po pokritosti tal, še posebej če upoštevajo zahteve dobre kmetijske prakse in varovanja tal.
Potem ko je Slovenija pred dnevi na EU komisijo vendarle naslovila prošnjo za sredstva iz t.i. kmetijske rezerve, ki bodo namenjena pomoči prizadetim v letošnji pomladanski pozebi in drugih vremenskih nevšečnostih, predvsem vinogradniki in sadjarji pričakujejo, da bo odločitev za dodelitev pozitivna. Tako na Zadružni zvezi Slovenije, kot tudi v KGZS so namreč ministrico že julija prosili, da se Slovenija pridruži Nemčiji in drugim državam, ki so za to pomoč zaprosile v drugem krogu, potem ko so sredstva v prvem krogu prejele le Poljska, Češka in Avstrija.
Potem ko je Slovenija pred dnevi na EU komisijo vendarle naslovila prošnjo za sredstva iz t.i. kmetijske rezerve, ki bodo namenjena pomoči prizadetim v letošnji pomladanski pozebi in drugih vremenskih nevšečnostih, predvsem vinogradniki in sadjarji pričakujejo, da bo odločitev za dodelitev pozitivna. Tako na Zadružni zvezi Slovenije, kot tudi v KGZS so namreč ministrico že julija prosili, da se Slovenija pridruži Nemčiji in drugim državam, ki so za to pomoč zaprosile v drugem krogu, potem ko so sredstva v prvem krogu prejele le Poljska, Češka in Avstrija.
Skoraj tri desetletja že je 15. oktober Svetovni dan kmetic. OZN, ki ga je leta 2007 tudi uradno razglasila, si je ob tem postavila visoke cilje, posebej usmerjene v tretji svet: Zmanjšati revščino in nasilje nad ženskami na podeželju, izboljšati izobrazbeno raven žensk ter zmanjšati njihovo ekonomsko in politično neenakopravnost. In koliko od tega je v treh desetletjih uspelo?
Skoraj tri desetletja že je 15. oktober Svetovni dan kmetic. OZN, ki ga je leta 2007 tudi uradno razglasila, si je ob tem postavila visoke cilje, posebej usmerjene v tretji svet: Zmanjšati revščino in nasilje nad ženskami na podeželju, izboljšati izobrazbeno raven žensk ter zmanjšati njihovo ekonomsko in politično neenakopravnost. In koliko od tega je v treh desetletjih uspelo?
V Forumu za kmetijstvo in podeželje pri SDS pred letošnjimi volitvami v Kmetijsko gozdarsko zbornico izpostavljajo pomen podpore prenosu kmetij na mlade in pri tem ne pozabiti tudi na prenosnike, pravi dr. Jože Podgoršek in dodaja, da je nujno vzpostaviti pravičen sistem plačil na OMD področjih in sredstva za to poiskati tudi na področju turizma. Ne sme se pa pozabiti tudi na gozdarstvo …
V Forumu za kmetijstvo in podeželje pri SDS pred letošnjimi volitvami v Kmetijsko gozdarsko zbornico izpostavljajo pomen podpore prenosu kmetij na mlade in pri tem ne pozabiti tudi na prenosnike, pravi dr. Jože Podgoršek in dodaja, da je nujno vzpostaviti pravičen sistem plačil na OMD področjih in sredstva za to poiskati tudi na področju turizma. Ne sme se pa pozabiti tudi na gozdarstvo …
V društvu Slovenski kmet pred nedeljskimi volitvami v Kmetijsko gozdarsko zbornico med ključnimi problemi izpostavljajo neustrezen položaj slovenskega kmeta v družbi, izvrševanje pravice do kmetovanja in dostop do kmetijskih zemljišč ter problematiko subvencij. Izdelane imajo tudi rešitve ...
V društvu Slovenski kmet pred nedeljskimi volitvami v Kmetijsko gozdarsko zbornico med ključnimi problemi izpostavljajo neustrezen položaj slovenskega kmeta v družbi, izvrševanje pravice do kmetovanja in dostop do kmetijskih zemljišč ter problematiko subvencij. Izdelane imajo tudi rešitve ...
V društvu Slovenska kmečka zveza pred letošnjimi volitvami v Kmetijsko gozdarsko zbornico med ključnimi problemi opozarjajo na neustreznost podpor za prevzem kmetij mladih prevzemnikov, ki jih je nujno zvišati in mlade usmeriti v tržno kmetijstvo, v neposredno prodajo in čimvečjo dodano vrednost kmetijskim pridelkom. Mlade po njihovem mnenju ubija tudi birokracija na vseh področjih, še najbolj pa na področju gradbenih dovoljenj za širitev ali selitev kmetij in problem so tudi neustrezna davčna politika in dejstvo, da so investticijska sredstva na voljo le največjim.
V društvu Slovenska kmečka zveza pred letošnjimi volitvami v Kmetijsko gozdarsko zbornico med ključnimi problemi opozarjajo na neustreznost podpor za prevzem kmetij mladih prevzemnikov, ki jih je nujno zvišati in mlade usmeriti v tržno kmetijstvo, v neposredno prodajo in čimvečjo dodano vrednost kmetijskim pridelkom. Mlade po njihovem mnenju ubija tudi birokracija na vseh področjih, še najbolj pa na področju gradbenih dovoljenj za širitev ali selitev kmetij in problem so tudi neustrezna davčna politika in dejstvo, da so investticijska sredstva na voljo le največjim.
Kmečko društvo NSI pred letošnjimi volitvami v Kmetijsko gozdarsko zbornico poleg problematike neustreznosti instrumenta katastrskega dohodka, ki bi ga po njihovem bilo potrebno odpraviti, izpostavlja predvsem problematiko mladih, prenamonožene divjadi in zveri in neustrezne vloge lastnikov gozdov ...
Kmečko društvo NSI pred letošnjimi volitvami v Kmetijsko gozdarsko zbornico poleg problematike neustreznosti instrumenta katastrskega dohodka, ki bi ga po njihovem bilo potrebno odpraviti, izpostavlja predvsem problematiko mladih, prenamonožene divjadi in zveri in neustrezne vloge lastnikov gozdov ...
Vsako delavniško jutro ob 8.50 nekaj minut namenimo nasvetom za pridelavo dobre in zdrave domače hrane ter razvoj podeželja. Rubriko pripravljamo v sodelovanju s kmetijskimi svetovalkami in svetovalci ter drugimi strokovnjaki tega področja.
V oddaji Naš gost je bil z nami dr. Avguštin Mencinger. Bil je poslanec prvega sklica slovenskega parlamenta. Kot zdravnik, tudi v klubih in reprezentancah, je bil udeleženec treh olimpijskih iger. Deluje na športnem, kulturnem in turističnem področju. Bil je župnijski ključar v Radovljici, je malteški vitez in prejemnik različnih priznanj. Spoznajte častnega občana, ki je tudi izvrsten pripovedovalec zgodb in zanimivih doživetij z res različnih področij.
Nekega dne so bila vrata, ki so ločevale nebesa in pekel, ...
Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Poslušalka jih rada pripravlja in jo je zanimalo, če lahko doda v testo malo limonine lupine, morda kakšen vanilijev sladkor ali pa kaj podobnega, da bi bilo malo priokusa. Sestra Nikolina ji je svetovala, da lahko, sploh če bodo postreženi kot sladka jed (lahko jih naredimo tudi slane in so zraven mesnine ali solate). Dodala je še, da višek cmokov zamrznemo, preden jih damo kuhat. Naložimo jih na pladenj, ki je prekrit s folijo. Ko zamrznejo, jih naložimo v vrečko ali škatlo in shranimo v skrinji. Ko jih bomo potrebovali, jih damo kuhat v vrelo vodo, kuhamo jih kakšno minuto več kot sveže narejene.