Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|26. 9. 2022
Lucija Gartner: V skupinsko blagovno znamko Bohinjsko je bilo vloženega veliko truda

Pod tem okriljem z odličnimi rezultati nastopa že več kot 70 ponudnikov, je med drugim v včerajšnji Kmetijski oddaji povedala Lucija Gartner, mlada majerica na Planini v Lazu, s katero smo se pogovarjali pred Mednarodno konferenco in letno skupščino evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev. Gostitelji tega dogodka bodo 4. oktobra pripravili tudi 3. Festival slovenskih sirov na Brdu pri Kranju.

Lucija Gartner: V skupinsko blagovno znamko Bohinjsko je bilo vloženega veliko truda

Pod tem okriljem z odličnimi rezultati nastopa že več kot 70 ponudnikov, je med drugim v včerajšnji Kmetijski oddaji povedala Lucija Gartner, mlada majerica na Planini v Lazu, s katero smo se pogovarjali pred Mednarodno konferenco in letno skupščino evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev. Gostitelji tega dogodka bodo 4. oktobra pripravili tudi 3. Festival slovenskih sirov na Brdu pri Kranju.

naravakmetijstvobohinjsirisirarji

Minute za kmetijstvo in podeželje

Lucija Gartner: V skupinsko blagovno znamko Bohinjsko je bilo vloženega veliko truda

Pod tem okriljem z odličnimi rezultati nastopa že več kot 70 ponudnikov, je med drugim v včerajšnji Kmetijski oddaji povedala Lucija Gartner, mlada majerica na Planini v Lazu, s katero smo se pogovarjali pred Mednarodno konferenco in letno skupščino evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev. Gostitelji tega dogodka bodo 4. oktobra pripravili tudi 3. Festival slovenskih sirov na Brdu pri Kranju.

VEČ ...|26. 9. 2022
Lucija Gartner: V skupinsko blagovno znamko Bohinjsko je bilo vloženega veliko truda

Pod tem okriljem z odličnimi rezultati nastopa že več kot 70 ponudnikov, je med drugim v včerajšnji Kmetijski oddaji povedala Lucija Gartner, mlada majerica na Planini v Lazu, s katero smo se pogovarjali pred Mednarodno konferenco in letno skupščino evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev. Gostitelji tega dogodka bodo 4. oktobra pripravili tudi 3. Festival slovenskih sirov na Brdu pri Kranju.

Robert Božič

naravakmetijstvobohinjsirisirarji

Doživetja narave

VEČ ...|17. 6. 2022
S kolesom v planine

Prepletli smo kolesarske in planinske vsebine. V prestolnici se je odvila največja svetovna kolesarska konferenca, zato smo se pogovarjali o trajnostni mobilnosti (Matic Sopotonik), po zeleni Sloveniji pa dirkajo najhitrejši kolesarji sveta. Spomnili smo se lanske radijske akcije z morja na Triglav, pa planinskega zavetnika sv. Bernarda. Napovedali smo tudi naslednji planinski izziv gibalno oviranih (Marjeta Čič) in pogledali v Muzej Tomaža Godca, kjer so pripravili planinsko razstavo Gor, vsi gredo samo gor! (Anja Poštrak)

S kolesom v planine

Prepletli smo kolesarske in planinske vsebine. V prestolnici se je odvila največja svetovna kolesarska konferenca, zato smo se pogovarjali o trajnostni mobilnosti (Matic Sopotonik), po zeleni Sloveniji pa dirkajo najhitrejši kolesarji sveta. Spomnili smo se lanske radijske akcije z morja na Triglav, pa planinskega zavetnika sv. Bernarda. Napovedali smo tudi naslednji planinski izziv gibalno oviranih (Marjeta Čič) in pogledali v Muzej Tomaža Godca, kjer so pripravili planinsko razstavo Gor, vsi gredo samo gor! (Anja Poštrak)

naravakolesarjanjetrajnostna mobilnostAblancabohinjske goregibalno oviranisv. BernardInplaninec

Doživetja narave

S kolesom v planine

Prepletli smo kolesarske in planinske vsebine. V prestolnici se je odvila največja svetovna kolesarska konferenca, zato smo se pogovarjali o trajnostni mobilnosti (Matic Sopotonik), po zeleni Sloveniji pa dirkajo najhitrejši kolesarji sveta. Spomnili smo se lanske radijske akcije z morja na Triglav, pa planinskega zavetnika sv. Bernarda. Napovedali smo tudi naslednji planinski izziv gibalno oviranih (Marjeta Čič) in pogledali v Muzej Tomaža Godca, kjer so pripravili planinsko razstavo Gor, vsi gredo samo gor! (Anja Poštrak)

VEČ ...|17. 6. 2022
S kolesom v planine

Prepletli smo kolesarske in planinske vsebine. V prestolnici se je odvila največja svetovna kolesarska konferenca, zato smo se pogovarjali o trajnostni mobilnosti (Matic Sopotonik), po zeleni Sloveniji pa dirkajo najhitrejši kolesarji sveta. Spomnili smo se lanske radijske akcije z morja na Triglav, pa planinskega zavetnika sv. Bernarda. Napovedali smo tudi naslednji planinski izziv gibalno oviranih (Marjeta Čič) in pogledali v Muzej Tomaža Godca, kjer so pripravili planinsko razstavo Gor, vsi gredo samo gor! (Anja Poštrak)

Blaž Lesnik

naravakolesarjanjetrajnostna mobilnostAblancabohinjske goregibalno oviranisv. BernardInplaninec

Iz naših krajev

VEČ ...|8. 8. 2020
Portorož, Bohinj, Kočevje

V oddaji smo spregovorili o turistični sezoni v Portorožu, prenovi železniške proge med Ljubljano in Kočevjem, ob obisku Bohinja ob pridobitvi frekvence pa je za naš radio spregovoril tudi tamkajšnji župan Jože Sodja.

Portorož, Bohinj, Kočevje

V oddaji smo spregovorili o turistični sezoni v Portorožu, prenovi železniške proge med Ljubljano in Kočevjem, ob obisku Bohinja ob pridobitvi frekvence pa je za naš radio spregovoril tudi tamkajšnji župan Jože Sodja.

družbapogovorPortotožBohinjKočevje

Iz naših krajev

Portorož, Bohinj, Kočevje
V oddaji smo spregovorili o turistični sezoni v Portorožu, prenovi železniške proge med Ljubljano in Kočevjem, ob obisku Bohinja ob pridobitvi frekvence pa je za naš radio spregovoril tudi tamkajšnji župan Jože Sodja.
VEČ ...|8. 8. 2020
Portorož, Bohinj, Kočevje
V oddaji smo spregovorili o turistični sezoni v Portorožu, prenovi železniške proge med Ljubljano in Kočevjem, ob obisku Bohinja ob pridobitvi frekvence pa je za naš radio spregovoril tudi tamkajšnji župan Jože Sodja.

Andrej Šinko

družbapogovorPortotožBohinjKočevje

Moja zgodba

VEČ ...|25. 11. 2018
Incident hladne vojne na bohinjskem nebu

V muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici je na ogled razstava Incident hladne vojne na bohinjskem nebu, ki predstavlja sestrelitev ameriškega letala nad Gorjušami 19. avgusta 1946. Transportno letalo Douglas C-47 je čez slovensko ozemlje nedovoljeno letelo v Italijo. Jugoslovanski lovski letali za prestrezanje, ki sta vzleteli z letališča Lesce, sta zato zavezniško letalo sestrelili. O tem sta spregovorila kustosa Gorensjkega muzeja, soavtorja razstave dr. Jože Dežman in vodja muzeja Tomaža Godca v Bohinju Anja Poštrak.

Incident hladne vojne na bohinjskem nebu

V muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici je na ogled razstava Incident hladne vojne na bohinjskem nebu, ki predstavlja sestrelitev ameriškega letala nad Gorjušami 19. avgusta 1946. Transportno letalo Douglas C-47 je čez slovensko ozemlje nedovoljeno letelo v Italijo. Jugoslovanski lovski letali za prestrezanje, ki sta vzleteli z letališča Lesce, sta zato zavezniško letalo sestrelili. O tem sta spregovorila kustosa Gorensjkega muzeja, soavtorja razstave dr. Jože Dežman in vodja muzeja Tomaža Godca v Bohinju Anja Poštrak.

anja poštrakjože dežmanincident hladne vojne na bohinjskem nebu

Moja zgodba

Incident hladne vojne na bohinjskem nebu
V muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici je na ogled razstava Incident hladne vojne na bohinjskem nebu, ki predstavlja sestrelitev ameriškega letala nad Gorjušami 19. avgusta 1946. Transportno letalo Douglas C-47 je čez slovensko ozemlje nedovoljeno letelo v Italijo. Jugoslovanski lovski letali za prestrezanje, ki sta vzleteli z letališča Lesce, sta zato zavezniško letalo sestrelili. O tem sta spregovorila kustosa Gorensjkega muzeja, soavtorja razstave dr. Jože Dežman in vodja muzeja Tomaža Godca v Bohinju Anja Poštrak.
VEČ ...|25. 11. 2018
Incident hladne vojne na bohinjskem nebu
V muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici je na ogled razstava Incident hladne vojne na bohinjskem nebu, ki predstavlja sestrelitev ameriškega letala nad Gorjušami 19. avgusta 1946. Transportno letalo Douglas C-47 je čez slovensko ozemlje nedovoljeno letelo v Italijo. Jugoslovanski lovski letali za prestrezanje, ki sta vzleteli z letališča Lesce, sta zato zavezniško letalo sestrelili. O tem sta spregovorila kustosa Gorensjkega muzeja, soavtorja razstave dr. Jože Dežman in vodja muzeja Tomaža Godca v Bohinju Anja Poštrak.

Jože Bartolj

anja poštrakjože dežmanincident hladne vojne na bohinjskem nebu

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|29. 3. 2025
Paralimpijec Dejan Fabčič

Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.

Paralimpijec Dejan Fabčič

Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.

Jure Sešek

spominživljenjeDejan Fabčičparalimpijskizbor Ipavska

Kmetijska oddaja

VEČ ...|30. 3. 2025
Dve pozitivni zgodbi žensk, ki sta ponosni na svoj stan in aktualna kmetijska problematika

Ob minulem materinskem prazniku smo pred mikrofon povabili tri sogovornice, vse so kmetice in to tudi s ponosom povedo. V tokratni Kmetijski oddaji smo prisluhnili dvema. Irena Orešnik, tudi ena od kandidatk za Slovenko leta in Eva Vrevc Jenko zatrjujeta, da je biti kmetica lepo in da, kakor se postaviš sam, tako te vidijo drugi! V zaključnem delu kmetijske oddaje smo nekaj minut namenili še aktualnemu in zelo vročemu dogajanju na področju kmetijstva, ki smo ga obravnavali v 7 epizodi podkasta RAST.⁠⁠

Dve pozitivni zgodbi žensk, ki sta ponosni na svoj stan in aktualna kmetijska problematika

Ob minulem materinskem prazniku smo pred mikrofon povabili tri sogovornice, vse so kmetice in to tudi s ponosom povedo. V tokratni Kmetijski oddaji smo prisluhnili dvema. Irena Orešnik, tudi ena od kandidatk za Slovenko leta in Eva Vrevc Jenko zatrjujeta, da je biti kmetica lepo in da, kakor se postaviš sam, tako te vidijo drugi! V zaključnem delu kmetijske oddaje smo nekaj minut namenili še aktualnemu in zelo vročemu dogajanju na področju kmetijstva, ki smo ga obravnavali v 7 epizodi podkasta RAST.⁠⁠

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Doživetja narave

VEČ ...|28. 3. 2025
Peš po Evropi - z Jakobom Kendo najprej na sever

V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s  pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.

Peš po Evropi - z Jakobom Kendo najprej na sever

V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s  pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.

Blaž Lesnik

pohodništvohojaEvropapešpotseverseverozahod

Duhovna misel

VEČ ...|1. 4. 2025
Stopinje v pesku

Nocoj sem sanjal, da sem hodil po pesku in me je spremljal Gospod. In v teh dolgih sanjah je bilo ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Stopinje v pesku

Nocoj sem sanjal, da sem hodil po pesku in me je spremljal Gospod. In v teh dolgih sanjah je bilo ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Naš pogled

VEČ ...|1. 4. 2025
Marjan Bunič: Čim več se smejte!

Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …

Marjan Bunič: Čim več se smejte!

Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …

Marjan Bunič

komentar

Od slike do besede

VEČ ...|1. 4. 2025
1 april

info mateja.suboticanec@ognjisce.si

1 april

info mateja.suboticanec@ognjisce.si

Mateja Subotičanec

Večer za zakonce in družine

VEČ ...|1. 4. 2025
Paola in Walter Grudina - zgodba njunega odrešenja

Paola Bertolini Grudina, ilustratorka, ki je podobam iz Svetega pisma vdihnila življenje, in njen mož, Walter Grudina, prav tako ilustrator in grafični oblikovalec, sta se našla kot močno ranjena človeka. Nekaterih ran sta se zavedala - med njimi Walterjevega odraščanja brez očeta in matere v rejniških družinah - druge so bile globoke potlačene. Vse te travme pa so po letih zakona privrele na dan z vso silovitostjo. Najprej njegove, nato njene, ki so bile še veliko hujše in so trajale kar osem let njenega otroštva. Bog ju je po svoji in njuni medsebojni ljubezni odrešil in tako so tudi ilustracije, ki prikazujejo zgodovino odrešenja, neke vrste sad njunega odrešenja. Če je Paola v šestih dneh joka in neskončne bolečine, ko je travma prišla na dan z možem ob sebi stala pred vrati pekla, je potem v zadnjih šestih dneh življenja, potem ko se je kar devet let borila z rakom, skupaj z možem stala pred vrati nebes. Izpolnila se ji je želja, da je umrla v njegovem oblemu. Njunemu globokemu pričevanju ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji.

Paola in Walter Grudina - zgodba njunega odrešenja

Paola Bertolini Grudina, ilustratorka, ki je podobam iz Svetega pisma vdihnila življenje, in njen mož, Walter Grudina, prav tako ilustrator in grafični oblikovalec, sta se našla kot močno ranjena človeka. Nekaterih ran sta se zavedala - med njimi Walterjevega odraščanja brez očeta in matere v rejniških družinah - druge so bile globoke potlačene. Vse te travme pa so po letih zakona privrele na dan z vso silovitostjo. Najprej njegove, nato njene, ki so bile še veliko hujše in so trajale kar osem let njenega otroštva. Bog ju je po svoji in njuni medsebojni ljubezni odrešil in tako so tudi ilustracije, ki prikazujejo zgodovino odrešenja, neke vrste sad njunega odrešenja. Če je Paola v šestih dneh joka in neskončne bolečine, ko je travma prišla na dan z možem ob sebi stala pred vrati pekla, je potem v zadnjih šestih dneh življenja, potem ko se je kar devet let borila z rakom, skupaj z možem stala pred vrati nebes. Izpolnila se ji je želja, da je umrla v njegovem oblemu. Njunemu globokemu pričevanju ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji.

Marjana Debevec

družinazakontravmeodrešenje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|1. 4. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 4. 2025
Spomin na Vauhnika, Golca in Požarja

Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.

Spomin na Vauhnika, Golca in Požarja

Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.

Matjaž Merljak

družbarojaki