Siri v poletni kulinariki

Ob obisku planin lahko poskusimo dobrote, ki nastajajo pod pridnimi rokami sirark in sirarjev. Okusi, ki jih na ta način spoznamo, kar sami od sebe vabijo, da take sire poiščemo tudi v drugih delih leta in jih uporabimo v naših kuhinjah. Nekaj nasvetov za izbiro in predvsem pripravo je z nami delila znana sirarka in pionirka slovenskega kmečkega sirarstva, Irena Orešnik.

Slovensko sirarstvo

Slovenski kmečki sirarji praznujejo 25 let svojega delovanja ali kot so zapisali na svoji spletni strani, »25 let odličnosti Združenja kmečkih sirarjev Slovenije«, saj so v tem času  svoje sire postavili v sam vrh kakovostnih mlečnih izdelkov. Njihovo zavzemanje za boljše podporno okolje za kmečko sirarstvo je prineslo veliko prepoznavnost pristnih domačih sirov na slovenskem trgu.

Ob tem so 23. avgusta v prostorih KGZS organizirali novinarsko konferenco, na kateri so spregovorili predsednik ZKSS Milan Brence, predsednik KGZS Roman Žveglič, sirar Mirko Bizant s kmetije Malenšek in promotorka Krasa mag. Brina Čehovin.

Poudarili so povezanost z okoljem, pomen sirarstva za ohranjanje kulturne krajine in ohranjanje tradicije ter kulturne dediščine.

V sklopu praznovanja organizirajo tudi tematske pogovore ob siru.

V TNP so veseli, da se število planin, na katerih se siri, veča.

Vodja oddelka za trajnostni razvoj pri Triglavskem narodnem parku Davorin Koren pravi, da je trenutno sirarsko živih 22 planin in da si prizadevajo, da bi park vzpostavljal pogoje, ki bi planinam omogočili, da se še naprej razvijajo. Prav zato so podprli tudi letošnjo konferenco Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev, ki je bila namenjena prav področju planinskih sirov.

Lucija Gartner: V skupinsko blagovno znamko Bohinjsko je bilo vloženega veliko truda

Pod tem okriljem z odličnimi rezultati nastopa že več kot 70 ponudnikov, je med drugim v včerajšnji Kmetijski oddaji povedala Lucija Gartner, mlada majerica na Planini v Lazu, s katero smo se pogovarjali pred Mednarodno konferenco in letno skupščino evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev. Gostitelji tega dogodka bodo 4. oktobra pripravili tudi 3. Festival slovenskih sirov na Brdu pri Kranju.

Uničena država Sirija

Nuncij v Damasku Mario Zenari je ob nedavnem obisku v Rimu pozval mednarodno skupnost, naj pomaga uničeni državi Siriji, ki jo zastopa že približno dvanajst let: Premagati moramo sindrom čakanja, da bo drugi storil prvi korak in iti v akcijo, je bil odločen nuncij v Siriji. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve boste slišali njegovo izjavo, nato pa pogovor s fokolarinom Robertom Chelhodom iz Alepa. Vabljeni k poslušanju! 

Fokolarin Robert Chelhod o razmerah v Siriji

Rodovitna dežela Sirija je po desetih letih vojne popolnoma uničena. Ljudje izgubljajo upanje, več kot 80 odstotkov jih živi pod pragom revščine.
Fokolarin Robert Chelhod je v Siriji živel od leta 1990 do 2008, ko je to še bila dežela blagostanja in miru. Pred štirimi leti se je vrnil v Alep, kjer se srečuje s tragičnimi razmerami: milijoni ljudi, ki so izgubili vse; milijoni izseljenih v bližnje države; več kot pol milijona izgubljenih življenj. Tisti, ki so ostali, se borijo z revščino in pomanjkanjem osnovnih javnih storitev, predvsem v zdravstvu in šolstvu. Poklicali smo ga in povprašali, kakšno je tam življenje, kaj ljudem prinaša Cerkev, kako jim pomagajo.

Bližnji vzhod: sedem let pozneje. Sirija še vedno potrebuje mir.

V oddaji smo posredovali izjavo za javnost Evropskega Jezuitskega združenja za begunce o sirskem konfliktu, ki je vstopil v osmo leto.