Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|3. 10. 2022
V TNP so veseli, da se število planin, na katerih se siri, veča.

Vodja oddelka za trajnostni razvoj pri Triglavskem narodnem parku Davorin Koren pravi, da je trenutno sirarsko živih 22 planin in da si prizadevajo, da bi park vzpostavljal pogoje, ki bi planinam omogočili, da se še naprej razvijajo. Prav zato so podprli tudi letošnjo konferenco Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev, ki je bila namenjena prav področju planinskih sirov.

V TNP so veseli, da se število planin, na katerih se siri, veča.

Vodja oddelka za trajnostni razvoj pri Triglavskem narodnem parku Davorin Koren pravi, da je trenutno sirarsko živih 22 planin in da si prizadevajo, da bi park vzpostavljal pogoje, ki bi planinam omogočili, da se še naprej razvijajo. Prav zato so podprli tudi letošnjo konferenco Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev, ki je bila namenjena prav področju planinskih sirov.

TNPsiriplaninesirarstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

V TNP so veseli, da se število planin, na katerih se siri, veča.

Vodja oddelka za trajnostni razvoj pri Triglavskem narodnem parku Davorin Koren pravi, da je trenutno sirarsko živih 22 planin in da si prizadevajo, da bi park vzpostavljal pogoje, ki bi planinam omogočili, da se še naprej razvijajo. Prav zato so podprli tudi letošnjo konferenco Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev, ki je bila namenjena prav področju planinskih sirov.

VEČ ...|3. 10. 2022
V TNP so veseli, da se število planin, na katerih se siri, veča.

Vodja oddelka za trajnostni razvoj pri Triglavskem narodnem parku Davorin Koren pravi, da je trenutno sirarsko živih 22 planin in da si prizadevajo, da bi park vzpostavljal pogoje, ki bi planinam omogočili, da se še naprej razvijajo. Prav zato so podprli tudi letošnjo konferenco Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev, ki je bila namenjena prav področju planinskih sirov.

Robert Božič

TNPsiriplaninesirarstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|26. 9. 2022
Lucija Gartner: V skupinsko blagovno znamko Bohinjsko je bilo vloženega veliko truda

Pod tem okriljem z odličnimi rezultati nastopa že več kot 70 ponudnikov, je med drugim v včerajšnji Kmetijski oddaji povedala Lucija Gartner, mlada majerica na Planini v Lazu, s katero smo se pogovarjali pred Mednarodno konferenco in letno skupščino evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev. Gostitelji tega dogodka bodo 4. oktobra pripravili tudi 3. Festival slovenskih sirov na Brdu pri Kranju.

Lucija Gartner: V skupinsko blagovno znamko Bohinjsko je bilo vloženega veliko truda

Pod tem okriljem z odličnimi rezultati nastopa že več kot 70 ponudnikov, je med drugim v včerajšnji Kmetijski oddaji povedala Lucija Gartner, mlada majerica na Planini v Lazu, s katero smo se pogovarjali pred Mednarodno konferenco in letno skupščino evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev. Gostitelji tega dogodka bodo 4. oktobra pripravili tudi 3. Festival slovenskih sirov na Brdu pri Kranju.

naravakmetijstvobohinjsirisirarji

Minute za kmetijstvo in podeželje

Lucija Gartner: V skupinsko blagovno znamko Bohinjsko je bilo vloženega veliko truda

Pod tem okriljem z odličnimi rezultati nastopa že več kot 70 ponudnikov, je med drugim v včerajšnji Kmetijski oddaji povedala Lucija Gartner, mlada majerica na Planini v Lazu, s katero smo se pogovarjali pred Mednarodno konferenco in letno skupščino evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev. Gostitelji tega dogodka bodo 4. oktobra pripravili tudi 3. Festival slovenskih sirov na Brdu pri Kranju.

VEČ ...|26. 9. 2022
Lucija Gartner: V skupinsko blagovno znamko Bohinjsko je bilo vloženega veliko truda

Pod tem okriljem z odličnimi rezultati nastopa že več kot 70 ponudnikov, je med drugim v včerajšnji Kmetijski oddaji povedala Lucija Gartner, mlada majerica na Planini v Lazu, s katero smo se pogovarjali pred Mednarodno konferenco in letno skupščino evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev. Gostitelji tega dogodka bodo 4. oktobra pripravili tudi 3. Festival slovenskih sirov na Brdu pri Kranju.

Robert Božič

naravakmetijstvobohinjsirisirarji

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|11. 7. 2021
Uničena država Sirija

Nuncij v Damasku Mario Zenari je ob nedavnem obisku v Rimu pozval mednarodno skupnost, naj pomaga uničeni državi Siriji, ki jo zastopa že približno dvanajst let: Premagati moramo sindrom čakanja, da bo drugi storil prvi korak in iti v akcijo, je bil odločen nuncij v Siriji. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve boste slišali njegovo izjavo, nato pa pogovor s fokolarinom Robertom Chelhodom iz Alepa. Vabljeni k poslušanju! 

Uničena država Sirija

Nuncij v Damasku Mario Zenari je ob nedavnem obisku v Rimu pozval mednarodno skupnost, naj pomaga uničeni državi Siriji, ki jo zastopa že približno dvanajst let: Premagati moramo sindrom čakanja, da bo drugi storil prvi korak in iti v akcijo, je bil odločen nuncij v Siriji. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve boste slišali njegovo izjavo, nato pa pogovor s fokolarinom Robertom Chelhodom iz Alepa. Vabljeni k poslušanju! 

CerkevinfoSirija

Iz življenja vesoljne Cerkve

Uničena država Sirija

Nuncij v Damasku Mario Zenari je ob nedavnem obisku v Rimu pozval mednarodno skupnost, naj pomaga uničeni državi Siriji, ki jo zastopa že približno dvanajst let: Premagati moramo sindrom čakanja, da bo drugi storil prvi korak in iti v akcijo, je bil odločen nuncij v Siriji. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve boste slišali njegovo izjavo, nato pa pogovor s fokolarinom Robertom Chelhodom iz Alepa. Vabljeni k poslušanju! 

VEČ ...|11. 7. 2021
Uničena država Sirija

Nuncij v Damasku Mario Zenari je ob nedavnem obisku v Rimu pozval mednarodno skupnost, naj pomaga uničeni državi Siriji, ki jo zastopa že približno dvanajst let: Premagati moramo sindrom čakanja, da bo drugi storil prvi korak in iti v akcijo, je bil odločen nuncij v Siriji. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve boste slišali njegovo izjavo, nato pa pogovor s fokolarinom Robertom Chelhodom iz Alepa. Vabljeni k poslušanju! 

Marjana Debevec

CerkevinfoSirija

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|11. 4. 2021
Fokolarin Robert Chelhod o razmerah v Siriji

Rodovitna dežela Sirija je po desetih letih vojne popolnoma uničena. Ljudje izgubljajo upanje, več kot 80 odstotkov jih živi pod pragom revščine.
Fokolarin Robert Chelhod je v Siriji živel od leta 1990 do 2008, ko je to še bila dežela blagostanja in miru. Pred štirimi leti se je vrnil v Alep, kjer se srečuje s tragičnimi razmerami: milijoni ljudi, ki so izgubili vse; milijoni izseljenih v bližnje države; več kot pol milijona izgubljenih življenj. Tisti, ki so ostali, se borijo z revščino in pomanjkanjem osnovnih javnih storitev, predvsem v zdravstvu in šolstvu. Poklicali smo ga in povprašali, kakšno je tam življenje, kaj ljudem prinaša Cerkev, kako jim pomagajo.

Fokolarin Robert Chelhod o razmerah v Siriji

Rodovitna dežela Sirija je po desetih letih vojne popolnoma uničena. Ljudje izgubljajo upanje, več kot 80 odstotkov jih živi pod pragom revščine.
Fokolarin Robert Chelhod je v Siriji živel od leta 1990 do 2008, ko je to še bila dežela blagostanja in miru. Pred štirimi leti se je vrnil v Alep, kjer se srečuje s tragičnimi razmerami: milijoni ljudi, ki so izgubili vse; milijoni izseljenih v bližnje države; več kot pol milijona izgubljenih življenj. Tisti, ki so ostali, se borijo z revščino in pomanjkanjem osnovnih javnih storitev, predvsem v zdravstvu in šolstvu. Poklicali smo ga in povprašali, kakšno je tam življenje, kaj ljudem prinaša Cerkev, kako jim pomagajo.

cerkevinfoduhovnostSirijavojnastiska

Iz življenja vesoljne Cerkve

Fokolarin Robert Chelhod o razmerah v Siriji

Rodovitna dežela Sirija je po desetih letih vojne popolnoma uničena. Ljudje izgubljajo upanje, več kot 80 odstotkov jih živi pod pragom revščine.
Fokolarin Robert Chelhod je v Siriji živel od leta 1990 do 2008, ko je to še bila dežela blagostanja in miru. Pred štirimi leti se je vrnil v Alep, kjer se srečuje s tragičnimi razmerami: milijoni ljudi, ki so izgubili vse; milijoni izseljenih v bližnje države; več kot pol milijona izgubljenih življenj. Tisti, ki so ostali, se borijo z revščino in pomanjkanjem osnovnih javnih storitev, predvsem v zdravstvu in šolstvu. Poklicali smo ga in povprašali, kakšno je tam življenje, kaj ljudem prinaša Cerkev, kako jim pomagajo.

VEČ ...|11. 4. 2021
Fokolarin Robert Chelhod o razmerah v Siriji

Rodovitna dežela Sirija je po desetih letih vojne popolnoma uničena. Ljudje izgubljajo upanje, več kot 80 odstotkov jih živi pod pragom revščine.
Fokolarin Robert Chelhod je v Siriji živel od leta 1990 do 2008, ko je to še bila dežela blagostanja in miru. Pred štirimi leti se je vrnil v Alep, kjer se srečuje s tragičnimi razmerami: milijoni ljudi, ki so izgubili vse; milijoni izseljenih v bližnje države; več kot pol milijona izgubljenih življenj. Tisti, ki so ostali, se borijo z revščino in pomanjkanjem osnovnih javnih storitev, predvsem v zdravstvu in šolstvu. Poklicali smo ga in povprašali, kakšno je tam življenje, kaj ljudem prinaša Cerkev, kako jim pomagajo.

Marjana Debevec

cerkevinfoduhovnostSirijavojnastiska

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|15. 4. 2018
Bližnji vzhod: sedem let pozneje. Sirija še vedno potrebuje mir.

V oddaji smo posredovali izjavo za javnost Evropskega Jezuitskega združenja za begunce o sirskem konfliktu, ki je vstopil v osmo leto.

Bližnji vzhod: sedem let pozneje. Sirija še vedno potrebuje mir.

V oddaji smo posredovali izjavo za javnost Evropskega Jezuitskega združenja za begunce o sirskem konfliktu, ki je vstopil v osmo leto.

infobeguncisirija

Gradimo odprto družbo

Bližnji vzhod: sedem let pozneje. Sirija še vedno potrebuje mir.
V oddaji smo posredovali izjavo za javnost Evropskega Jezuitskega združenja za begunce o sirskem konfliktu, ki je vstopil v osmo leto.
VEČ ...|15. 4. 2018
Bližnji vzhod: sedem let pozneje. Sirija še vedno potrebuje mir.
V oddaji smo posredovali izjavo za javnost Evropskega Jezuitskega združenja za begunce o sirskem konfliktu, ki je vstopil v osmo leto.

Matjaž Merljak

infobeguncisirija

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|28. 11. 2022
Radio - 28 let: sodelovanje tehnike in vsebine

Tokrat smo bili na voljo za vaša vprašanja radijski sodelavci. Spregovorili smo o radijskih oddajnikih, težavah pri sprejemanju našega programa, oddajniški zbodbi iz Bohinja, DAB sprejemnikih... Govorili smo tudi poslušanju oddaj prek podkastov, našega radijskega arhiva, o stiku s poslušalci prek radijskih počitnic in ostalih dogodkov, ki jih pripravljamo za poslušalce. Sodelovali so sodelavci: Marko Zupan (oddajniki), Lidija Zupanič (marketing), Robert Božič (internetne strani) in Andrej Jerman (audio arhiv).

Radio - 28 let: sodelovanje tehnike in vsebine

Tokrat smo bili na voljo za vaša vprašanja radijski sodelavci. Spregovorili smo o radijskih oddajnikih, težavah pri sprejemanju našega programa, oddajniški zbodbi iz Bohinja, DAB sprejemnikih... Govorili smo tudi poslušanju oddaj prek podkastov, našega radijskega arhiva, o stiku s poslušalci prek radijskih počitnic in ostalih dogodkov, ki jih pripravljamo za poslušalce. Sodelovali so sodelavci: Marko Zupan (oddajniki), Lidija Zupanič (marketing), Robert Božič (internetne strani) in Andrej Jerman (audio arhiv).

Tanja Dominko, Blaž Lesnik

svetovanjeradioradijski oddajnikiradijski arhivinternetradio Ognjišče28 let

Dogodki

VEČ ...|23. 11. 2022
Klic dobrote 2022

Večer sta povezovala Bernarda Žarn in Jure Sešek, iz studia pa sta se z mladimi prostovoljci Karitas in slovenskimi skavti družila voditelja Klara Eva Kukovičič in Bernard Šutič. Z glasbenimi točkami so nastopili skupina Diamanti, Kvatropirci, Modrijani, Prifarski muzikanti, Žan Serčič, Eva Boto, Nina Pušlar, Marko Vozelj, Neža in Damjan Pančur, Matej Šoklič, Andraž Hribar, Alya in Zbor Osnovne šole Alojzija Šuštarja.

Klic dobrote 2022

Večer sta povezovala Bernarda Žarn in Jure Sešek, iz studia pa sta se z mladimi prostovoljci Karitas in slovenskimi skavti družila voditelja Klara Eva Kukovičič in Bernard Šutič. Z glasbenimi točkami so nastopili skupina Diamanti, Kvatropirci, Modrijani, Prifarski muzikanti, Žan Serčič, Eva Boto, Nina Pušlar, Marko Vozelj, Neža in Damjan Pančur, Matej Šoklič, Andraž Hribar, Alya in Zbor Osnovne šole Alojzija Šuštarja.

Radio Ognjišče

dobrotaglasbakoncertklic dobrote

Zgodbe za otroke

VEČ ...|27. 11. 2022
Čudni časi

Adventni koledar letos v prvem delu prinaša zgodbo o življenju blažene Pauline Marie Jaricot, ustanoviteljice velike Papeške Družbe za širjenje vere. V drugem delu pa bomo prisluhnili pismom slovenskih misijonarjev. Rdeč nit koledarja je molitev. V prvem dnevu bomo spoznali čas v katerem je živela Pauline Marie Jaricot.

Čudni časi

Adventni koledar letos v prvem delu prinaša zgodbo o življenju blažene Pauline Marie Jaricot, ustanoviteljice velike Papeške Družbe za širjenje vere. V drugem delu pa bomo prisluhnili pismom slovenskih misijonarjev. Rdeč nit koledarja je molitev. V prvem dnevu bomo spoznali čas v katerem je živela Pauline Marie Jaricot.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceadvent 2022

Naš pogled

VEČ ...|22. 11. 2022
Novinarsko delo v tem letu

Volitve spomladi, jeseni, nova imena, referendumi, …

Komentirala je novinarka Tanja Dominko.

Novinarsko delo v tem letu

Volitve spomladi, jeseni, nova imena, referendumi, …

Komentirala je novinarka Tanja Dominko.

Tanja Dominko

komentardružbainfo

Komentar tedna

VEČ ...|25. 11. 2022
Roman Vučajnk: Skupaj delajmo za dobro

Ravno ta teden smo v slovenski družbi znova povabljeni, da premislimo in prekvasimo svojo držo do delanja dobrega, do te dejavnosti v skupnosti in k osebnemu doprinosu. Slovenska Karitas se s Tednom dobrote že leta trudi nagovarjati vse družbene plasti in vsakega posameznika ter s posebej oblikovanim gradivom in programom uspešno zagotavlja tako spoštovanje dostojanstva tistih v stiski, kot tudi sredstva zanje, da lahko lažje živijo. Obenem pa spodbuja skupinsko delanje dobrega. Letošnje geslo, ki sem ga kar uporabil kot naslov tega komentarja, je prav posebej povedno pri ohranjanju notranjega kompasa in je čudovit poziv k delovanju.

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda Roman Vučajnk. 

Roman Vučajnk: Skupaj delajmo za dobro

Ravno ta teden smo v slovenski družbi znova povabljeni, da premislimo in prekvasimo svojo držo do delanja dobrega, do te dejavnosti v skupnosti in k osebnemu doprinosu. Slovenska Karitas se s Tednom dobrote že leta trudi nagovarjati vse družbene plasti in vsakega posameznika ter s posebej oblikovanim gradivom in programom uspešno zagotavlja tako spoštovanje dostojanstva tistih v stiski, kot tudi sredstva zanje, da lahko lažje živijo. Obenem pa spodbuja skupinsko delanje dobrega. Letošnje geslo, ki sem ga kar uporabil kot naslov tega komentarja, je prav posebej povedno pri ohranjanju notranjega kompasa in je čudovit poziv k delovanju.

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda Roman Vučajnk. 

Roman Vučajnk

komentardružba

Program zadnjega tedna

VEČ ...|28. 11. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. november 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. november 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 11. 2022
O knjigi na spletni prižnici Martina Goloba

Življenje išče pot

VEČ ...|28. 11. 2022
Inštitut Lunina vila in pomoč otrokom, ki so doživeli spolno zlorabo

Evropske raziskave kažejo, da v otroštvu spolni napad doživi od deset do dvajset odstotkov otrok. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je žrtev zlorabe vsaka peta deklica in vsak sedmi deček. Zato Lunina vila, Inštitut za zaščito otrok, izvaja še kako potrebno kampanjo: “Če prijaviš, lahko ustaviš!” Gostili smo predsednico Inštituta Nino Kralja, ki nam je pojasnila o znakih zlorabe in kako jo prijaviti.

Inštitut Lunina vila in pomoč otrokom, ki so doživeli spolno zlorabo

Evropske raziskave kažejo, da v otroštvu spolni napad doživi od deset do dvajset odstotkov otrok. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je žrtev zlorabe vsaka peta deklica in vsak sedmi deček. Zato Lunina vila, Inštitut za zaščito otrok, izvaja še kako potrebno kampanjo: “Če prijaviš, lahko ustaviš!” Gostili smo predsednico Inštituta Nino Kralja, ki nam je pojasnila o znakih zlorabe in kako jo prijaviti.

s. Meta Potočnik

otroci in spolna zlorabaInštitut Lunina vilaprijava spolne zlorabe

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|28. 11. 2022
Izteka se rok za gnojenje s hlevskim gnojem

Letos je samo še do srede čas, da z gnojišč odpeljete in raztrosite hlevski gnoj, potem bodo ta opravila do začetka pomladi prepovedana. Medtem ko splošna časovna prepoved gnojenja s tekočimi organskimi gnojili, to je gnojnico in gnojevko, v večjem delu Slovenije velja od 15. novembra do 1. marca, pa je gnojenje s s hlevskim gnojem prepovedano od 1. decembra do 15. februarja. Prav tako uredba od 15. oktobra do 1. marca prepoveduje gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik.

Izteka se rok za gnojenje s hlevskim gnojem

Letos je samo še do srede čas, da z gnojišč odpeljete in raztrosite hlevski gnoj, potem bodo ta opravila do začetka pomladi prepovedana. Medtem ko splošna časovna prepoved gnojenja s tekočimi organskimi gnojili, to je gnojnico in gnojevko, v večjem delu Slovenije velja od 15. novembra do 1. marca, pa je gnojenje s s hlevskim gnojem prepovedano od 1. decembra do 15. februarja. Prav tako uredba od 15. oktobra do 1. marca prepoveduje gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik.

Robert Božič

gnojenjenavzkrižna skladnost

Svetovalnica

VEČ ...|28. 11. 2022
Radio - 28 let: sodelovanje tehnike in vsebine

Tokrat smo bili na voljo za vaša vprašanja radijski sodelavci. Spregovorili smo o radijskih oddajnikih, težavah pri sprejemanju našega programa, oddajniški zbodbi iz Bohinja, DAB sprejemnikih... Govorili smo tudi poslušanju oddaj prek podkastov, našega radijskega arhiva, o stiku s poslušalci prek radijskih počitnic in ostalih dogodkov, ki jih pripravljamo za poslušalce. Sodelovali so sodelavci: Marko Zupan (oddajniki), Lidija Zupanič (marketing), Robert Božič (internetne strani) in Andrej Jerman (audio arhiv).

Radio - 28 let: sodelovanje tehnike in vsebine

Tokrat smo bili na voljo za vaša vprašanja radijski sodelavci. Spregovorili smo o radijskih oddajnikih, težavah pri sprejemanju našega programa, oddajniški zbodbi iz Bohinja, DAB sprejemnikih... Govorili smo tudi poslušanju oddaj prek podkastov, našega radijskega arhiva, o stiku s poslušalci prek radijskih počitnic in ostalih dogodkov, ki jih pripravljamo za poslušalce. Sodelovali so sodelavci: Marko Zupan (oddajniki), Lidija Zupanič (marketing), Robert Božič (internetne strani) in Andrej Jerman (audio arhiv).

Tanja Dominko, Blaž Lesnik

svetovanjeradioradijski oddajnikiradijski arhivinternetradio Ognjišče28 let