V zimskem obdobju, ko nimamo na voljo dovolj kakovostne sveže zelenjave, so kalčki odličen vir hranilnih snovi, mineralov in vitaminov. Ta živa hrana je tudi izvrstna preventiva pred različnimi virusnimi obolenji. Kako se lotiti kaljenja in na kaj je potrebno biti pozoren? V Svetovalnici je bila z nami Majda Temnik iz Zeliščnega vrta in kmetije Majnika.
V zimskem obdobju, ko nimamo na voljo dovolj kakovostne sveže zelenjave, so kalčki odličen vir hranilnih snovi, mineralov in vitaminov. Ta živa hrana je tudi izvrstna preventiva pred različnimi virusnimi obolenji. Kako se lotiti kaljenja in na kaj je potrebno biti pozoren? V Svetovalnici je bila z nami Majda Temnik iz Zeliščnega vrta in kmetije Majnika.
Eno prvih dejanj nove ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateje Čalušić je bila “zamrznitev” fizičnega popisa cen živil znotraj košarice 15 osnovnih skupin živil. Razlog: “Ker se je inflacija, povezana s hrano, trenutno umirila in ker trgovci niso zagotavljali zadostnih količin popisanih izdelkov v obdobju med dvema popisoma.” Košarici so že vse od začetka nasprotovale kmečke stanovske organizacije …
Eno prvih dejanj nove ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateje Čalušić je bila “zamrznitev” fizičnega popisa cen živil znotraj košarice 15 osnovnih skupin živil. Razlog: “Ker se je inflacija, povezana s hrano, trenutno umirila in ker trgovci niso zagotavljali zadostnih količin popisanih izdelkov v obdobju med dvema popisoma.” Košarici so že vse od začetka nasprotovale kmečke stanovske organizacije …
Na Inštitutu za nutricionistiko so pripravili poletno serijo prispevkov, v katerih razkrivajo ozadja zanimivih prehranskih mitov in vprašanj. Teme objavljajo na spletni strani prehrana.si. Javnost želijo seznaniti z verodostojnimi vsebinami na področju prehrane. Varnost živil na pikniku, Kaj je slabše - sladkor ali sladila? in še mnogo drugih zelo aktualnih vprašanj. V studiu smo gostili prof. dr. Igorja Pravsta, vodjo raziskovalne skupine Prehrana in javno zdravje.
Na Inštitutu za nutricionistiko so pripravili poletno serijo prispevkov, v katerih razkrivajo ozadja zanimivih prehranskih mitov in vprašanj. Teme objavljajo na spletni strani prehrana.si. Javnost želijo seznaniti z verodostojnimi vsebinami na področju prehrane. Varnost živil na pikniku, Kaj je slabše - sladkor ali sladila? in še mnogo drugih zelo aktualnih vprašanj. V studiu smo gostili prof. dr. Igorja Pravsta, vodjo raziskovalne skupine Prehrana in javno zdravje.
Poletje in z njim visoke temperature nam povzročajo preglavice tudi pri shranjevanju živil. Katera so pravila, da bodo živila uporabna dlje in da ne bo prišlo do tveganj zastrupitve s hrano? Za razlago je poskrbela dr. Barbka Jeršek z Biotehniške fakultete.
Poletje in z njim visoke temperature nam povzročajo preglavice tudi pri shranjevanju živil. Katera so pravila, da bodo živila uporabna dlje in da ne bo prišlo do tveganj zastrupitve s hrano? Za razlago je poskrbela dr. Barbka Jeršek z Biotehniške fakultete.
Včerajšnja pogajanja kmetijskih organizacij in resornega ministrstva glede zahtev kmetov, med drugim o umaknitvi zahteve po obveznem režimu Natura 2000 in nesprejemljivih zahtev v novem predlogu zakona o zaščiti živali, niso prinesla napredka. Dokler ta dva pogoja namreč nista izpolnjena, se pogajanja sploh ne morejo začeti, pravijo predstavniki kmetov, ki zdaj pozorno spremljajo, kakšno mnenje bo vlada glede novega predloga zakona o zaščiti živali, ki mu nasprotuje tako stroka, kot kmetje, sprejela na današjni seji. Hanzi Mikl, direktor Koroške kmetijsko gozdarske zbornice pravi, da v Avstriji ni variante, da bi kaj takega sprejeli in opozarja, da so zakonitosti kmetijske pridelave in preživetja kmetov enake v Avstriji in pri nas…
Včerajšnja pogajanja kmetijskih organizacij in resornega ministrstva glede zahtev kmetov, med drugim o umaknitvi zahteve po obveznem režimu Natura 2000 in nesprejemljivih zahtev v novem predlogu zakona o zaščiti živali, niso prinesla napredka. Dokler ta dva pogoja namreč nista izpolnjena, se pogajanja sploh ne morejo začeti, pravijo predstavniki kmetov, ki zdaj pozorno spremljajo, kakšno mnenje bo vlada glede novega predloga zakona o zaščiti živali, ki mu nasprotuje tako stroka, kot kmetje, sprejela na današjni seji. Hanzi Mikl, direktor Koroške kmetijsko gozdarske zbornice pravi, da v Avstriji ni variante, da bi kaj takega sprejeli in opozarja, da so zakonitosti kmetijske pridelave in preživetja kmetov enake v Avstriji in pri nas…
Zdi se, da smo kot družba izgubili kompas o zadostni količini hrane in o tem, koliko obrokov dnevno naj sploh pojemo.
V Bolnišnici za otroke, ki deluje v Šentvidu pri Stični zato opažajo, da vsako leto prihajajo vedno bolj prehranjeni otroci. Naši gostji sta bili pediatrinja Tina Kaparić Kersnik in prehranska svetovalka Barbara Zajc Tekavec.
Zdi se, da smo kot družba izgubili kompas o zadostni količini hrane in o tem, koliko obrokov dnevno naj sploh pojemo.
V Bolnišnici za otroke, ki deluje v Šentvidu pri Stični zato opažajo, da vsako leto prihajajo vedno bolj prehranjeni otroci. Naši gostji sta bili pediatrinja Tina Kaparić Kersnik in prehranska svetovalka Barbara Zajc Tekavec.
V petek smo obeležili Dan slovenske hrane in naši otroci v vrtcih in šolah so bili tudi letos deležni tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki ga sestavljajo mleko, kruh z maslom in medom ter jabolko. Predvsem vzgojiteljice v vrtcih se pogosto srečujejo z dejstvom, da otroci zavračajo hrano, ki jo ne poznajo. Upokojena vzgojiteljica Anica, ki je službovala v Župnijskem vrtcu na Vrhniki, nam je predstavila njihov posnemanja vreden pristop.
V petek smo obeležili Dan slovenske hrane in naši otroci v vrtcih in šolah so bili tudi letos deležni tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki ga sestavljajo mleko, kruh z maslom in medom ter jabolko. Predvsem vzgojiteljice v vrtcih se pogosto srečujejo z dejstvom, da otroci zavračajo hrano, ki jo ne poznajo. Upokojena vzgojiteljica Anica, ki je službovala v Župnijskem vrtcu na Vrhniki, nam je predstavila njihov posnemanja vreden pristop.
O izzivih prehrane, kolikšno mesto imajo mleko in mlečni izdelki v obrokih za otroke, pa o izzivih organizirane prehrane v javnih ustanovah in o trajnostnem ravnanju, z Ireno Simčič, področno podsekretarko na Zavodu RS za šolstvo.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. marec 2024 ob 05-ih
Prvi gost v Misijonskem jutru, ki je v tem tednu potekal namesto Svetovalnice, je bil prefekt ljubljanskih bogoslovcev, dr. Matjaž Célarc. Govorili smo o moči Božje besede.
Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan, vodja Katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je diplomiral v Zagrebu, magistriral v Ljubljani, doktoriral pa v ZDA. Tradicionalna glasba sveta je v ospredju pogovora, nekaj skladb smo tudi slišali.
Zakaj se zdi, da današnja mlada generacija ne vidi smisla in se njeno uporništvo pogosto ne kaže v tem, da bi nekaj v družbi spremenili na bolje? Nase opozarjajo z duševnimi stiskami, ki so v porastu. Je lahko vzgoja za kreposti eden od načinov, da popravimo tečaje, s katerih je padel svet?
Na prvi dan letošnjega radijskega misijona je bila oddaja Moja zgodbe posvečena mučencu, salezijanskemu bogoslovcu Bernardu Štuhecu, ki je bila ena od žrtev totalitarizmov 20. stoletja. Ob koncu 2. sv. vojne je z domobranci odšel na Koroško. Nazadnje so ga videli kot ujetnika na Teharjah, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. V oddaji Moja zgodba je o njegovem življenju spregovoril zgodovinar dr. Aleš Maver.
Brat Štefan Kožuh je drugi misijonski nagovor pripravil v Porcijunkuli, ki stoji v cerkvi sv. Marije Angelske pri Assisiju. Razmišljal je o moči Božje besede. Ko Jezus zagotovi, da bo z nami do konca časa, ostaja z nami na različne načine, vključno z besedo in zakramenti, je dejal. Ob sklepu misijonskega nagovora je nakazal, na kakšen način naj se lotimo branja Svetega pisma.