Nemški Inštitut Friedrich-Loeffler, ena vodilnih evropskih ustanov za raziskovanje bolezni živali, je skupaj z Švicarskim Inštitutom za virusologijo in imunologijo potrdil odkritje novega, doslej v Evropi neznanega virusa, ki je kriv za pojav t.i. »skrivnostne bolezni krav« ki se že mesec dni bliskovito širi v Švici, prve primere obolelih čred pa so odkrili tudi v južni Nemčiji in Franciji. Strokovnjaki opozarjajo na hitro širjenje in hude posledice za breje živali. Več preberi tukaj!

Z nami je bil mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat. Pravi, da se srednje pozne in pozne sorte krompirja, ki niso bile popolnoma uničene, lahko obrastejo, podobno velja za sojo. Bo pa zaradi posledic neurja pridelek precej nižji.

Strokovnjaki so si edini, da je treba z odločitvijo počakati nekaj dni in stanje na njivah spremljati. Če v tem času vidimo, da je večina rastnih vršičkov živa in poganja, je vredno koruzi dati priložnost, če pa vršički porjavijo in začnejo propadati, pa ni pomoči, in je potrebno opraviti novo setev. Izkušnje kažejo, da je višja in bolj razvita koruza bolj občutljiva, pravi mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat.

Še do četrtka je pri Agrozavarovalnici mogoča sklenitev zavarovanj proti suši na področju pridelave poljščin je v naši včerajšnji nedeljski kmetijski oddaji povedal Bojan Bratkovič, direktor slovenske podružnice Agrozavarovalnice. Zavarovalne premije bi bile ugodnejše, če bi jih država sofinacirala. Več lahko slišite v posnetku nedeljske kmetijske oddaje.

Agrozavarovalnica slovenskim kmetom še do 15. maja omogoča sklenitev zavarovanj proti suši na področju pridelave poljščin. Gre za inovativni pristop in dobro voljo zavarovalnice, saj država zavarovanja pred sušo (še) ne sofinancira, pojasnjuje direktor Bojan Bratkovič. Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v naši kmetijski oddaji!

V kulturnem domu Ivana Cankarja v Šentjoštu nad Horjulom bo drevi okrogla miza o prihodnosti slovenskega kmetijstva in samooskrbe z naslovom: Kdo bo nahranil Slovenijo? 

Na letošni javni razpis za podporo naložbam na gorskih in hribovskih kmetijah je bilo oddanih 226 vlog, skupna zaprošena vrednost javnih sredstev pa je znašala približno 19,1 milijona evrov. Razpisana višina nepovratnih sredstev je bila omejena na približno 7 milijonov evrov, kar je omogočilo odobritev 64 vlog. 150 popolnih vlog je torej ostalo brez sredstev Na to dejstvo so se včeraj z odprtim pismom ministrici Mateji Čalušić oglasili v Združenju hribovskih in gorskih kmetov Slovenije.