Is podcast Sveti Frančišek na sinodalnem srečanju Is podcast
Sveti Frančišek na sinodalnem srečanju

Ne zamerite mi, dragi poslušalci radia Ognjišče, da bom danes svoj komentar obarvala po frančiškansko, saj vsi frančiškanski redovi praznujemo veliki praznik našega svetega očeta Frančiška.

Pomembno je ozavestiti si na praznik svetega Frančiška, da smo del Cerkve, del Kristusovega telesa, in da rane, ki jih naša Cerkev nosi tudi danes, lahko postanejo vir obnove in novega življenja. Da bi bilo potem več veselja in več sreče tako v Cerkvi kot v svetu.

Komentar je pripravila s. Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

S. Emanuela Žerdin

komentar duhovnost družba spomin

4. 10. 2024
Sveti Frančišek na sinodalnem srečanju

Ne zamerite mi, dragi poslušalci radia Ognjišče, da bom danes svoj komentar obarvala po frančiškansko, saj vsi frančiškanski redovi praznujemo veliki praznik našega svetega očeta Frančiška.

Pomembno je ozavestiti si na praznik svetega Frančiška, da smo del Cerkve, del Kristusovega telesa, in da rane, ki jih naša Cerkev nosi tudi danes, lahko postanejo vir obnove in novega življenja. Da bi bilo potem več veselja in več sreče tako v Cerkvi kot v svetu.

Komentar je pripravila s. Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

S. Emanuela Žerdin

VEČ ...|4. 10. 2024
Sveti Frančišek na sinodalnem srečanju

Ne zamerite mi, dragi poslušalci radia Ognjišče, da bom danes svoj komentar obarvala po frančiškansko, saj vsi frančiškanski redovi praznujemo veliki praznik našega svetega očeta Frančiška.

Pomembno je ozavestiti si na praznik svetega Frančiška, da smo del Cerkve, del Kristusovega telesa, in da rane, ki jih naša Cerkev nosi tudi danes, lahko postanejo vir obnove in novega življenja. Da bi bilo potem več veselja in več sreče tako v Cerkvi kot v svetu.

Komentar je pripravila s. Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

S. Emanuela Žerdin

komentarduhovnostdružbaspomin

Komentar tedna

VEČ ...|27. 9. 2024
Matej Cepin: Kakšna je Cerkev na Slovenskem na pragu novega pastoralnega leta?

Začetek šolskega leta je vedno čas prehoda, čas novega ritma, novih poudarkov in tudi čas načrtovanja. To najbolj občutimo starši šoloobveznih otrok in pedagoški delavci, pozna pa se tudi pri mnogih drugih poklicih.

V Cerkvi na Slovenskem se pastoralno leto običajno začne s pastoralnimi tečaji. Gre za poldnevne dogodke, praviloma organizirane v vseh šestih škofijah, ki se jih udeležujejo predvsem duhovniki, v manjši meri pa tudi drugi pastoralni sodelavci.

V čast mi je bilo, da so odgovorni k izvedbi letošnjih pastoralnih tečajev povabili Socialno akademijo. September je bil zato zame, pa tudi za s. Andrejo Godnič in Benjamina Siterja, ki sem ju povabil k izvedbi, mesec mnogih srečanj in mnogih poti. Na Mirenskem gradu, v Kančevcih, v Ljubljani, Novem mestu in Celju smo se srečali z okoli 300 duhovniki in laiškimi sodelavci iz vseh šestih škofij.

Z vami bi rad podelil nekaj svojih opažanj o tem, v kakšni kondiciji Cerkev na Slovenskem vstopa v novo pastoralno leto.

Komentar je pripravil Matej Cepin, direktor Socialne akademije.

Matej Cepin: Kakšna je Cerkev na Slovenskem na pragu novega pastoralnega leta?

Začetek šolskega leta je vedno čas prehoda, čas novega ritma, novih poudarkov in tudi čas načrtovanja. To najbolj občutimo starši šoloobveznih otrok in pedagoški delavci, pozna pa se tudi pri mnogih drugih poklicih.

V Cerkvi na Slovenskem se pastoralno leto običajno začne s pastoralnimi tečaji. Gre za poldnevne dogodke, praviloma organizirane v vseh šestih škofijah, ki se jih udeležujejo predvsem duhovniki, v manjši meri pa tudi drugi pastoralni sodelavci.

V čast mi je bilo, da so odgovorni k izvedbi letošnjih pastoralnih tečajev povabili Socialno akademijo. September je bil zato zame, pa tudi za s. Andrejo Godnič in Benjamina Siterja, ki sem ju povabil k izvedbi, mesec mnogih srečanj in mnogih poti. Na Mirenskem gradu, v Kančevcih, v Ljubljani, Novem mestu in Celju smo se srečali z okoli 300 duhovniki in laiškimi sodelavci iz vseh šestih škofij.

Z vami bi rad podelil nekaj svojih opažanj o tem, v kakšni kondiciji Cerkev na Slovenskem vstopa v novo pastoralno leto.

Komentar je pripravil Matej Cepin, direktor Socialne akademije.

komentar družba duhovnost izobraževanje vzgoja odnosi

Komentar tedna

Matej Cepin: Kakšna je Cerkev na Slovenskem na pragu novega pastoralnega leta?

Začetek šolskega leta je vedno čas prehoda, čas novega ritma, novih poudarkov in tudi čas načrtovanja. To najbolj občutimo starši šoloobveznih otrok in pedagoški delavci, pozna pa se tudi pri mnogih drugih poklicih.

V Cerkvi na Slovenskem se pastoralno leto običajno začne s pastoralnimi tečaji. Gre za poldnevne dogodke, praviloma organizirane v vseh šestih škofijah, ki se jih udeležujejo predvsem duhovniki, v manjši meri pa tudi drugi pastoralni sodelavci.

V čast mi je bilo, da so odgovorni k izvedbi letošnjih pastoralnih tečajev povabili Socialno akademijo. September je bil zato zame, pa tudi za s. Andrejo Godnič in Benjamina Siterja, ki sem ju povabil k izvedbi, mesec mnogih srečanj in mnogih poti. Na Mirenskem gradu, v Kančevcih, v Ljubljani, Novem mestu in Celju smo se srečali z okoli 300 duhovniki in laiškimi sodelavci iz vseh šestih škofij.

Z vami bi rad podelil nekaj svojih opažanj o tem, v kakšni kondiciji Cerkev na Slovenskem vstopa v novo pastoralno leto.

Komentar je pripravil Matej Cepin, direktor Socialne akademije.

VEČ ...|27. 9. 2024
Matej Cepin: Kakšna je Cerkev na Slovenskem na pragu novega pastoralnega leta?

Začetek šolskega leta je vedno čas prehoda, čas novega ritma, novih poudarkov in tudi čas načrtovanja. To najbolj občutimo starši šoloobveznih otrok in pedagoški delavci, pozna pa se tudi pri mnogih drugih poklicih.

V Cerkvi na Slovenskem se pastoralno leto običajno začne s pastoralnimi tečaji. Gre za poldnevne dogodke, praviloma organizirane v vseh šestih škofijah, ki se jih udeležujejo predvsem duhovniki, v manjši meri pa tudi drugi pastoralni sodelavci.

V čast mi je bilo, da so odgovorni k izvedbi letošnjih pastoralnih tečajev povabili Socialno akademijo. September je bil zato zame, pa tudi za s. Andrejo Godnič in Benjamina Siterja, ki sem ju povabil k izvedbi, mesec mnogih srečanj in mnogih poti. Na Mirenskem gradu, v Kančevcih, v Ljubljani, Novem mestu in Celju smo se srečali z okoli 300 duhovniki in laiškimi sodelavci iz vseh šestih škofij.

Z vami bi rad podelil nekaj svojih opažanj o tem, v kakšni kondiciji Cerkev na Slovenskem vstopa v novo pastoralno leto.

Komentar je pripravil Matej Cepin, direktor Socialne akademije.

Matej Cepin

komentar družba duhovnost izobraževanje vzgoja odnosi

Komentar tedna

VEČ ...|20. 9. 2024
Obrobna vzhodna Evropa

V torek je na Novi univerzi potekala zanimiva debata v okviru Akademskega foruma z naslovom »Je vzhodna srednja Evropa še posebej nagnjena k neliberalizmu?«. Na forumu, ki ga je vodil Matej Avbelj, sta nastopila veleposlanik Leon Marc in Ivan Kalmar, profesor na Univerzi v Torontu. Oba gosta sta v zadnjih letih izdala knjigi o neliberalizmu v srednji Evropi …

Obrobna vzhodna Evropa

V torek je na Novi univerzi potekala zanimiva debata v okviru Akademskega foruma z naslovom »Je vzhodna srednja Evropa še posebej nagnjena k neliberalizmu?«. Na forumu, ki ga je vodil Matej Avbelj, sta nastopila veleposlanik Leon Marc in Ivan Kalmar, profesor na Univerzi v Torontu. Oba gosta sta v zadnjih letih izdala knjigi o neliberalizmu v srednji Evropi …

komentar EU neliberalizem Leon Marc Ivan Kalmar

Komentar tedna

Obrobna vzhodna Evropa

V torek je na Novi univerzi potekala zanimiva debata v okviru Akademskega foruma z naslovom »Je vzhodna srednja Evropa še posebej nagnjena k neliberalizmu?«. Na forumu, ki ga je vodil Matej Avbelj, sta nastopila veleposlanik Leon Marc in Ivan Kalmar, profesor na Univerzi v Torontu. Oba gosta sta v zadnjih letih izdala knjigi o neliberalizmu v srednji Evropi …

VEČ ...|20. 9. 2024
Obrobna vzhodna Evropa

V torek je na Novi univerzi potekala zanimiva debata v okviru Akademskega foruma z naslovom »Je vzhodna srednja Evropa še posebej nagnjena k neliberalizmu?«. Na forumu, ki ga je vodil Matej Avbelj, sta nastopila veleposlanik Leon Marc in Ivan Kalmar, profesor na Univerzi v Torontu. Oba gosta sta v zadnjih letih izdala knjigi o neliberalizmu v srednji Evropi …

Radio Ognjišče

komentar EU neliberalizem Leon Marc Ivan Kalmar

Komentar tedna

VEČ ...|13. 9. 2024
Marko Pavliha: Poroka

Kadarkoli sta naju hči in zet pobarala za recept najine nadpovprečno dolge zakonske zveze, sva oba izpostavila nežnost, medsebojno spoštovanje, prijaznost, iskrenost, pogovor, vero, strpnost in sočutje. Strastna erotična ljubezen se z leti postopoma umika drugim trajnejšim vrednotam, ki dva človeka iz zmesi ali seštevka povzdignejo v božansko spojino, v “ljubezen dvoedino” kot je to tenkočutno izpovedal naš pesnik Ciril Zlobec.

Ali če ponovimo žlahtne besede evangelista Pavla: “Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. Največja od teh pa je ljubezen.”

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha: Poroka

Kadarkoli sta naju hči in zet pobarala za recept najine nadpovprečno dolge zakonske zveze, sva oba izpostavila nežnost, medsebojno spoštovanje, prijaznost, iskrenost, pogovor, vero, strpnost in sočutje. Strastna erotična ljubezen se z leti postopoma umika drugim trajnejšim vrednotam, ki dva človeka iz zmesi ali seštevka povzdignejo v božansko spojino, v “ljubezen dvoedino” kot je to tenkočutno izpovedal naš pesnik Ciril Zlobec.

Ali če ponovimo žlahtne besede evangelista Pavla: “Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. Največja od teh pa je ljubezen.”

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

komentar družba odnosi

Komentar tedna

Marko Pavliha: Poroka

Kadarkoli sta naju hči in zet pobarala za recept najine nadpovprečno dolge zakonske zveze, sva oba izpostavila nežnost, medsebojno spoštovanje, prijaznost, iskrenost, pogovor, vero, strpnost in sočutje. Strastna erotična ljubezen se z leti postopoma umika drugim trajnejšim vrednotam, ki dva človeka iz zmesi ali seštevka povzdignejo v božansko spojino, v “ljubezen dvoedino” kot je to tenkočutno izpovedal naš pesnik Ciril Zlobec.

Ali če ponovimo žlahtne besede evangelista Pavla: “Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. Največja od teh pa je ljubezen.”

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

VEČ ...|13. 9. 2024
Marko Pavliha: Poroka

Kadarkoli sta naju hči in zet pobarala za recept najine nadpovprečno dolge zakonske zveze, sva oba izpostavila nežnost, medsebojno spoštovanje, prijaznost, iskrenost, pogovor, vero, strpnost in sočutje. Strastna erotična ljubezen se z leti postopoma umika drugim trajnejšim vrednotam, ki dva človeka iz zmesi ali seštevka povzdignejo v božansko spojino, v “ljubezen dvoedino” kot je to tenkočutno izpovedal naš pesnik Ciril Zlobec.

Ali če ponovimo žlahtne besede evangelista Pavla: “Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. Največja od teh pa je ljubezen.”

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha

komentar družba odnosi

Komentar tedna

VEČ ...|6. 9. 2024
Nedogodek

Ne zgodi se pogosto, da en sam dogodek odkrije veliko stvari. Morda toliko bolj, če ga hočejo mediji, ali vsaj del dominantnih medijev, prikriti.

Nedogodek

Ne zgodi se pogosto, da en sam dogodek odkrije veliko stvari. Morda toliko bolj, če ga hočejo mediji, ali vsaj del dominantnih medijev, prikriti.

komentar

Komentar tedna

Nedogodek

Ne zgodi se pogosto, da en sam dogodek odkrije veliko stvari. Morda toliko bolj, če ga hočejo mediji, ali vsaj del dominantnih medijev, prikriti.

VEČ ...|6. 9. 2024
Nedogodek

Ne zgodi se pogosto, da en sam dogodek odkrije veliko stvari. Morda toliko bolj, če ga hočejo mediji, ali vsaj del dominantnih medijev, prikriti.

Božo Rustja

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|30. 8. 2024
V vsem se zahvaljujte - v dobrem in slabem

Končuje se staro in spet začenja novo šolsko leto. Nikoli sklenjen krog. Pa vendar se šolsko leto začenja in nam daje priložnosti, za katere smo lahko hvaležni. Brez hvaležnosti, ki rojeva ljubezen, ta pa v nas naseljuje veselje, ki ga širimo okrog sebe, smo dolgočasni, prazni in zamorjeni.

V vsem se zahvaljujte - v dobrem in slabem

Končuje se staro in spet začenja novo šolsko leto. Nikoli sklenjen krog. Pa vendar se šolsko leto začenja in nam daje priložnosti, za katere smo lahko hvaležni. Brez hvaležnosti, ki rojeva ljubezen, ta pa v nas naseljuje veselje, ki ga širimo okrog sebe, smo dolgočasni, prazni in zamorjeni.

komentar

Komentar tedna

V vsem se zahvaljujte - v dobrem in slabem

Končuje se staro in spet začenja novo šolsko leto. Nikoli sklenjen krog. Pa vendar se šolsko leto začenja in nam daje priložnosti, za katere smo lahko hvaležni. Brez hvaležnosti, ki rojeva ljubezen, ta pa v nas naseljuje veselje, ki ga širimo okrog sebe, smo dolgočasni, prazni in zamorjeni.

VEČ ...|30. 8. 2024
V vsem se zahvaljujte - v dobrem in slabem

Končuje se staro in spet začenja novo šolsko leto. Nikoli sklenjen krog. Pa vendar se šolsko leto začenja in nam daje priložnosti, za katere smo lahko hvaležni. Brez hvaležnosti, ki rojeva ljubezen, ta pa v nas naseljuje veselje, ki ga širimo okrog sebe, smo dolgočasni, prazni in zamorjeni.

Alenka Brovč

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|23. 8. 2024
Kje so se vzeli naprednjaki?

Kje so se vzeli naprednjaki, da vse nas, ki to nismo, že dvesto let ponižujejo in imajo vladavino nad nami za samoumevno? In drugo: Kako je mogoče, da morija nacistov velja za zločin, morijo komunistov pa moramo v imenu Heglove in Marxove utopije o vračanju absolutnega duha k samemu sebi in ideje o nenehnem izboljševanju družbe, imeti za domnevno neželeno, a vendar legitimno posledico fantazme o izgradnji družbe enakosti?

Kje so se vzeli naprednjaki?

Kje so se vzeli naprednjaki, da vse nas, ki to nismo, že dvesto let ponižujejo in imajo vladavino nad nami za samoumevno? In drugo: Kako je mogoče, da morija nacistov velja za zločin, morijo komunistov pa moramo v imenu Heglove in Marxove utopije o vračanju absolutnega duha k samemu sebi in ideje o nenehnem izboljševanju družbe, imeti za domnevno neželeno, a vendar legitimno posledico fantazme o izgradnji družbe enakosti?

komentar

Komentar tedna

Kje so se vzeli naprednjaki?

Kje so se vzeli naprednjaki, da vse nas, ki to nismo, že dvesto let ponižujejo in imajo vladavino nad nami za samoumevno? In drugo: Kako je mogoče, da morija nacistov velja za zločin, morijo komunistov pa moramo v imenu Heglove in Marxove utopije o vračanju absolutnega duha k samemu sebi in ideje o nenehnem izboljševanju družbe, imeti za domnevno neželeno, a vendar legitimno posledico fantazme o izgradnji družbe enakosti?

VEČ ...|23. 8. 2024
Kje so se vzeli naprednjaki?

Kje so se vzeli naprednjaki, da vse nas, ki to nismo, že dvesto let ponižujejo in imajo vladavino nad nami za samoumevno? In drugo: Kako je mogoče, da morija nacistov velja za zločin, morijo komunistov pa moramo v imenu Heglove in Marxove utopije o vračanju absolutnega duha k samemu sebi in ideje o nenehnem izboljševanju družbe, imeti za domnevno neželeno, a vendar legitimno posledico fantazme o izgradnji družbe enakosti?

Milan Knep

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|16. 8. 2024
Roman Vučajnk: Konec dober, vse dobro

Sredi nekajtisočglave množice je že globoko v liturgičnem dogajanju osrednje evharistične daritve zajokal deček. Begal je nekaj korakov v eno smer, nato je zavil drugam, vekal in klical mamo. Bilo je na praznik Marijinega vnebovzetja in deček je v hipu doživel strah, da je mama odšla drugam. Tokrat se je izšlo dobro: fantu so takoj pomagali ljudje, mu obrisali solze in mu dali malce vode ter stopili z njim na stran, da bi ga pomirili in poizvedeli vsaj, kako mu je ime in kje je nazadnje videl mamo. Komaj je pomirjeni fantič končno izdavil svoje ime: »Tobija,« so že pristopili njegova mama, oče in mlajši brat ter ga veseli objeli.

komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

Roman Vučajnk: Konec dober, vse dobro

Sredi nekajtisočglave množice je že globoko v liturgičnem dogajanju osrednje evharistične daritve zajokal deček. Begal je nekaj korakov v eno smer, nato je zavil drugam, vekal in klical mamo. Bilo je na praznik Marijinega vnebovzetja in deček je v hipu doživel strah, da je mama odšla drugam. Tokrat se je izšlo dobro: fantu so takoj pomagali ljudje, mu obrisali solze in mu dali malce vode ter stopili z njim na stran, da bi ga pomirili in poizvedeli vsaj, kako mu je ime in kje je nazadnje videl mamo. Komaj je pomirjeni fantič končno izdavil svoje ime: »Tobija,« so že pristopili njegova mama, oče in mlajši brat ter ga veseli objeli.

komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

komentar družba duhovnost otroci odnosi

Komentar tedna

Roman Vučajnk: Konec dober, vse dobro

Sredi nekajtisočglave množice je že globoko v liturgičnem dogajanju osrednje evharistične daritve zajokal deček. Begal je nekaj korakov v eno smer, nato je zavil drugam, vekal in klical mamo. Bilo je na praznik Marijinega vnebovzetja in deček je v hipu doživel strah, da je mama odšla drugam. Tokrat se je izšlo dobro: fantu so takoj pomagali ljudje, mu obrisali solze in mu dali malce vode ter stopili z njim na stran, da bi ga pomirili in poizvedeli vsaj, kako mu je ime in kje je nazadnje videl mamo. Komaj je pomirjeni fantič končno izdavil svoje ime: »Tobija,« so že pristopili njegova mama, oče in mlajši brat ter ga veseli objeli.

komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

VEČ ...|16. 8. 2024
Roman Vučajnk: Konec dober, vse dobro

Sredi nekajtisočglave množice je že globoko v liturgičnem dogajanju osrednje evharistične daritve zajokal deček. Begal je nekaj korakov v eno smer, nato je zavil drugam, vekal in klical mamo. Bilo je na praznik Marijinega vnebovzetja in deček je v hipu doživel strah, da je mama odšla drugam. Tokrat se je izšlo dobro: fantu so takoj pomagali ljudje, mu obrisali solze in mu dali malce vode ter stopili z njim na stran, da bi ga pomirili in poizvedeli vsaj, kako mu je ime in kje je nazadnje videl mamo. Komaj je pomirjeni fantič končno izdavil svoje ime: »Tobija,« so že pristopili njegova mama, oče in mlajši brat ter ga veseli objeli.

komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

Roman Vučajnk

komentar družba duhovnost otroci odnosi

Komentar tedna

Ponujamo pogled na aktualno dogajanje v družbi. Izbrani komentatorji iz različnih profesionalnih in družbenih profilov s pronicljivo mislijo zajemajo vse vidike človeškega življenja in delovanja v družbi in Cerkvi.

Roman Vučajnk

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|2. 10. 2024
Kampanja pred volitvami v ZDA

Spregovorili smo o predvolilnem dogajanju v Združenih državah Amerike, kjer se za predseedniški položaj potegujeta nekdanji predsednik in republikanski kandidat Donald Trump ter aktualna podpredsednica in kandidatka demokratov Kamala Harris. Z gosti dr. Andrejem Finkom, dr. Bogomilom Ferfilo in Klemnom Balančem smo spregovorili o poteku kampanje in kaj bi zmaga enega ali drugega kandidata pomenila za dogajanje v Ukrajini in Gazi ter za odnose z velesilami. 

Kampanja pred volitvami v ZDA

Spregovorili smo o predvolilnem dogajanju v Združenih državah Amerike, kjer se za predseedniški položaj potegujeta nekdanji predsednik in republikanski kandidat Donald Trump ter aktualna podpredsednica in kandidatka demokratov Kamala Harris. Z gosti dr. Andrejem Finkom, dr. Bogomilom Ferfilo in Klemnom Balančem smo spregovorili o poteku kampanje in kaj bi zmaga enega ali drugega kandidata pomenila za dogajanje v Ukrajini in Gazi ter za odnose z velesilami. 

Radio Ognjišče

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 10. 2024
Zaključen XXII. nagradni natečaj USZS

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu USZS je nagradil najboljša doktorska, magistrska in diplomska dela s področja zamejstva in izseljenstva. Slovesnost je potekala danes v dvorani državnega sveta v Ljubljani. Zbrane sta nagovorila podpredsednik sveta Matjaž Švagan in minister Matej Arčon. Slednji je za naš radio izrazil veliko zadovoljstvo … Na dosedanjih dvaindvajset nagradnih natečajev je prispelo blizu 400 nalog. Prispela dela na tokratni natečaj je ocenjevala strokovna komisija pod vodstvom Helene Janežič. Nagrade so prejeli: Tanya Jones, Neža Hlebanja, David Hazemali, Marco Dorigo, Ester Gomisel in Danijel Fabi Pahor.

Zaključen XXII. nagradni natečaj USZS

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu USZS je nagradil najboljša doktorska, magistrska in diplomska dela s področja zamejstva in izseljenstva. Slovesnost je potekala danes v dvorani državnega sveta v Ljubljani. Zbrane sta nagovorila podpredsednik sveta Matjaž Švagan in minister Matej Arčon. Slednji je za naš radio izrazil veliko zadovoljstvo … Na dosedanjih dvaindvajset nagradnih natečajev je prispelo blizu 400 nalog. Prispela dela na tokratni natečaj je ocenjevala strokovna komisija pod vodstvom Helene Janežič. Nagrade so prejeli: Tanya Jones, Neža Hlebanja, David Hazemali, Marco Dorigo, Ester Gomisel in Danijel Fabi Pahor.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Sol in luč

VEČ ...|1. 10. 2024
Joseph B. Fabry: Hoja za smislom

Bivanjsko praznino občutijo bogati in revni, mladi in stari, uspešni in neuspešni. Po izsledkih logoterapije jo poslovodje zapolnjujejo z nadurami, študentje pa z drogami. Avtor knjige z naslovom Hoja za smislom, Joseph Farbry, je zapisal, da je namenjena ljudem, ki so sicer zdravi, a se v občutju bivanjske izpraznjenosti počutijo bolne, ker v večini mrzličnih vsakodnevnih dejavnosti ne vidijo več globljega smisla. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi.

Joseph B. Fabry: Hoja za smislom

Bivanjsko praznino občutijo bogati in revni, mladi in stari, uspešni in neuspešni. Po izsledkih logoterapije jo poslovodje zapolnjujejo z nadurami, študentje pa z drogami. Avtor knjige z naslovom Hoja za smislom, Joseph Farbry, je zapisal, da je namenjena ljudem, ki so sicer zdravi, a se v občutju bivanjske izpraznjenosti počutijo bolne, ker v večini mrzličnih vsakodnevnih dejavnosti ne vidijo več globljega smisla. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Program zadnjega tedna

VEČ ...|5. 10. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. oktober 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. oktober 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|5. 10. 2024
Trije prstani

Stara vzhodnjaška pripoved ve povedati, da je neki človek ...

Iz knjige Dragoceno darilo zgodb, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Trije prstani

Stara vzhodnjaška pripoved ve povedati, da je neki človek ...

Iz knjige Dragoceno darilo zgodb, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Spominjamo se

VEČ ...|5. 10. 2024
Spominjamo se dne 5. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 5. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Iz naših krajev

VEČ ...|5. 10. 2024
Ankaran, Žirovnica, Bovec, Cerklje ob Krki, Radovica, Rogaška Slatina

Poročali smo o načrtovani selitvi ambulant v Ankaranu na eno lokacijo, prizadevanjih bovškega občinskega sveta za rešitev smučišča Kanin, vlaganjih v letališče Cerklje ob Krki, radijskem obisku orglasrske delavnice v Rogaški Slatini, prenovi Prešernove rojstne hiše in izgradnji obvoznice v Vrbi ter desetletnici Osnovne šole Bistra Buča v Radovici.

Ankaran, Žirovnica, Bovec, Cerklje ob Krki, Radovica, Rogaška Slatina

Poročali smo o načrtovani selitvi ambulant v Ankaranu na eno lokacijo, prizadevanjih bovškega občinskega sveta za rešitev smučišča Kanin, vlaganjih v letališče Cerklje ob Krki, radijskem obisku orglasrske delavnice v Rogaški Slatini, prenovi Prešernove rojstne hiše in izgradnji obvoznice v Vrbi ter desetletnici Osnovne šole Bistra Buča v Radovici.

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Duhovna misel

VEČ ...|5. 10. 2024
Trije prstani

Stara vzhodnjaška pripoved ve povedati, da je neki človek ...

Iz knjige Dragoceno darilo zgodb, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Trije prstani

Stara vzhodnjaška pripoved ve povedati, da je neki človek ...

Iz knjige Dragoceno darilo zgodb, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|5. 10. 2024
Veseli del dne 5. 10.

Molili so radijski sodelavci.

Veseli del dne 5. 10.

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče