Is podcast
V času kislih kumaric sem postal pozoren na novico, ki sem jo prebral na spletni strani nacionalne radiotelevizije. Čeprav nas naše sedanje politično vodstvo tudi v času vročine in počitnic ne hrani s kislimi kumaricami, ampak z mnogimi še grenkejšimi in bolj kislimi stvarmi. Dovolj je pomisliti na javno zdravstvo. Ta neodgovoren odnos do zdravstva bomo prej in še bolj slej vsi čutili. Toda mene se je dotaknila novica, ki ni bila med najbolj izpostavljenimi in se ni zgodila prav v naši bližini, ampak na Nizozemskem, ki jo nekateri slovenski skrajni levičarji jemljejo in dajejo za vzor.
Nizozemski kralj Viljem-Aleksander se je na vsakoletni slovesnosti ob odpravi suženjstva na Nizozemskem leta 1863 opravičil za vpletenost njegove države v suženjstvo in za krivice …
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
V času kislih kumaric sem postal pozoren na novico, ki sem jo prebral na spletni strani nacionalne radiotelevizije. Čeprav nas naše sedanje politično vodstvo tudi v času vročine in počitnic ne hrani s kislimi kumaricami, ampak z mnogimi še grenkejšimi in bolj kislimi stvarmi. Dovolj je pomisliti na javno zdravstvo. Ta neodgovoren odnos do zdravstva bomo prej in še bolj slej vsi čutili. Toda mene se je dotaknila novica, ki ni bila med najbolj izpostavljenimi in se ni zgodila prav v naši bližini, ampak na Nizozemskem, ki jo nekateri slovenski skrajni levičarji jemljejo in dajejo za vzor.
Nizozemski kralj Viljem-Aleksander se je na vsakoletni slovesnosti ob odpravi suženjstva na Nizozemskem leta 1863 opravičil za vpletenost njegove države v suženjstvo in za krivice …
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
V času kislih kumaric sem postal pozoren na novico, ki sem jo prebral na spletni strani nacionalne radiotelevizije. Čeprav nas naše sedanje politično vodstvo tudi v času vročine in počitnic ne hrani s kislimi kumaricami, ampak z mnogimi še grenkejšimi in bolj kislimi stvarmi. Dovolj je pomisliti na javno zdravstvo. Ta neodgovoren odnos do zdravstva bomo prej in še bolj slej vsi čutili. Toda mene se je dotaknila novica, ki ni bila med najbolj izpostavljenimi in se ni zgodila prav v naši bližini, ampak na Nizozemskem, ki jo nekateri slovenski skrajni levičarji jemljejo in dajejo za vzor.
Nizozemski kralj Viljem-Aleksander se je na vsakoletni slovesnosti ob odpravi suženjstva na Nizozemskem leta 1863 opravičil za vpletenost njegove države v suženjstvo in za krivice …
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
Naj te najprej opozorim, spoštovani poslušalec in poslušalka, da je današnji komentar precej črnogled. Upam, tako kot nekoč Cankar, da bo na črnem ozadju bolj prišla do izraza mavrica, ki starodavni simbol miru in upanja. Ko poslušam sebe in ljudi, opažam, da se radi pritožujemo. Kot princesa smo, ki so ji mehko postlali, pa jo je kljub temu ožulilo zrno graha.
Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.
Naj te najprej opozorim, spoštovani poslušalec in poslušalka, da je današnji komentar precej črnogled. Upam, tako kot nekoč Cankar, da bo na črnem ozadju bolj prišla do izraza mavrica, ki starodavni simbol miru in upanja. Ko poslušam sebe in ljudi, opažam, da se radi pritožujemo. Kot princesa smo, ki so ji mehko postlali, pa jo je kljub temu ožulilo zrno graha.
Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.
Danes obhajamo slovesni praznik Marije Pomočnice kristjanov, Marije Pomagaj. V Slovenskem Marijinem narodnem svetišču na Brezjah je danes še prav posebej slovesno, saj se spominjamo 210. obletnice nastanka milostne podobe Marije Pomagaj. Zgodba o nastanku slike Marije Pomagaj je zgodba o čudežu, kako je iz zaobljube umetnika v stiski nastala podoba, ki naš narod spremlja več kot dve stoletji.
Danes obhajamo slovesni praznik Marije Pomočnice kristjanov, Marije Pomagaj. V Slovenskem Marijinem narodnem svetišču na Brezjah je danes še prav posebej slovesno, saj se spominjamo 210. obletnice nastanka milostne podobe Marije Pomagaj. Zgodba o nastanku slike Marije Pomagaj je zgodba o čudežu, kako je iz zaobljube umetnika v stiski nastala podoba, ki naš narod spremlja več kot dve stoletji.
Za prvi maj je zagorelo veliko kresov. Pridružujem se trditvam, da se je tisti večer število zažigalnic odpadkov v Sloveniji zelo pomnožilo. Kajti ponekod je bil zaradi kresov, na katerih so kurili vse mogoče, zelo slab zrak. Sprašujem se, kje so bili tisti naravovarstveniki, ki so izražali svojo skrb za ohranjevanje narave ob napisih JEZUS. Ob prvomajsko slabem zraku so molčali. Tudi proslav je bilo precej. Vedno znova sem pozoren na ono na Rožniku (levo usmerjen italijanski publicist je zapisal na Krožniku). In vedno znova občudujem ljubljanskega župana, kako leto za letom javno vleče za nos množico, ki pride na tisto ljubljansko vzpetino. So res tako neuke ovčice, da se mu dajo vleči za nos? Naj se zaradi pomanjkanja prostora ustavim samo pri dveh povedih iz govora ljubljanskega glavarja. »Kapitalizmu na svetu ni dolgega obstoja.« Če prav razumem, ga bo v nekaj letih konec. Komaj čakam ta dan, ko bom gledal, kako Jankoviću in njegovi družini nacionalizirajo premoženje in bogastvo, ki so si ga pridobili v času kapitalizma.
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
Za prvi maj je zagorelo veliko kresov. Pridružujem se trditvam, da se je tisti večer število zažigalnic odpadkov v Sloveniji zelo pomnožilo. Kajti ponekod je bil zaradi kresov, na katerih so kurili vse mogoče, zelo slab zrak. Sprašujem se, kje so bili tisti naravovarstveniki, ki so izražali svojo skrb za ohranjevanje narave ob napisih JEZUS. Ob prvomajsko slabem zraku so molčali. Tudi proslav je bilo precej. Vedno znova sem pozoren na ono na Rožniku (levo usmerjen italijanski publicist je zapisal na Krožniku). In vedno znova občudujem ljubljanskega župana, kako leto za letom javno vleče za nos množico, ki pride na tisto ljubljansko vzpetino. So res tako neuke ovčice, da se mu dajo vleči za nos? Naj se zaradi pomanjkanja prostora ustavim samo pri dveh povedih iz govora ljubljanskega glavarja. »Kapitalizmu na svetu ni dolgega obstoja.« Če prav razumem, ga bo v nekaj letih konec. Komaj čakam ta dan, ko bom gledal, kako Jankoviću in njegovi družini nacionalizirajo premoženje in bogastvo, ki so si ga pridobili v času kapitalizma.
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
Janez Juhant razmišlja kako se izviti iz levičarskih postkomunističnih in starih komunističnih vezi in zaživeti odgovorno življenje v Sloveniji in Evropski zvezi, ki bo zagotovilo duhovni in materialni blagor.
Janez Juhant razmišlja kako se izviti iz levičarskih postkomunističnih in starih komunističnih vezi in zaživeti odgovorno življenje v Sloveniji in Evropski zvezi, ki bo zagotovilo duhovni in materialni blagor.
Dr. Helena Jaklitsch je ob prazniku dela in dveh prostih dneh, razmišljala o delu kot o vrednoti, o parolah in barvi zastav, pod katerimi se še danes govori o delu …
Dr. Helena Jaklitsch je ob prazniku dela in dveh prostih dneh, razmišljala o delu kot o vrednoti, o parolah in barvi zastav, pod katerimi se še danes govori o delu …
Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.
Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.
Ponujamo pogled na aktualno dogajanje v družbi. Izbrani komentatorji iz različnih profesionalnih in družbenih profilov s pronicljivo mislijo zajemajo vse vidike človeškega življenja in delovanja v družbi in Cerkvi.
Kdor poje, dvakrat moli, je zapisal sv. Avguštin. O tem, kako lahko glasba pomaga spoznavati Boga, kakšna glasba dviga duha, kaj je slavilna glasba, ki se je v zadnjih desetletjih razširila tudi v naše kraje, smo govorili tik pred festivalom sodobne krščanske glasbe Ritem srca. Z nami so bili jezuit in pevec p. Damjan Ristić, akademska glasbenica, pianistka Maša Leskovar in ustvarjalec sodobne krščanske glasbe Matej Šoklič.
Oddaja Za življenje je povabila ne le k poslušanju, ampak tudi k sodelovanju z vprašanji in mnenji. Z nami je bila zakonska in družinska terapevtka dr. Katarina Kompan Erzar.
Predstavniki desetih list so tokrat spregovorili o zelenem prehodu, ki je na ulice evropskih prestolnic pognal kmete, o prehranski varnosti, energetski neodvisnosti in skrbi za čistejše okolje.
Rojaki v Gorici se veselijo obnovljene stavbe na Placuti 18, ki je pravi simbol delovanja slovenske narodne skupnosti v mestu, še posebej organizacij s katoliškim podstatom, nam je povedal predsednik Katoliškega tiskovnega društva Marjan Drufovka. Stavbo je popolnega propada rešil župnik Slovenskega pastoralnega središča v Gorici Marijan Markežič. S pomočjo ekipe, ki mu je stala ob strani, je udejanjil veliki načrt v korist celotne slovenske skupnosti. Predsednik Katoliškega tiskovnega društva Marjan Drufovka je še povedal, da je investicija v prenovo prostorov na Placuti v Gorici znašala več kot milijon evrov in pol, ključen prispevek je namenila Dežela Furlanija-Julijska krajina. Več
V torek 14. maja zvečer so v Vipolžah obeležili 35. letnico 1. Tabora Slovenske kmečke zveze. Tam so bili prisotni tudi nekateri kandidati za EU poslance pomladnih strank. V nedeljski kmetijski oddaji ste slišali nekaj poudarkov iz njihovih nagovorov, ki so se dotikali kmetijskega področja.
Ob vrnitvi v Slovenijo je misijonar Majcen spoznal, da lahko več dobrega stori od doma, kot, če se znova poda v spremenjeni Vietnam.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Z Melito Košir in Mavrico smo vstopili v nov mesec. Spoznavali smo Danijela, ki bo glavni junak letošnjega Oratorija, slišali zgodbo o Telebancih in peli o prijateljstvu.
Poročali smo o očitkih naravovarstvenikov o netransparentnem vodenju projekta drugega bloka jedrske elektrarne, zapletih pri določanju trase protipoplavnih nasipov ob Muri, predlogu za selitev baze helikopterske nuje pomoči iz Brnika v Lesce, nadaljevanju gradnje južne blejske obvoznice in novem voznem redu za medkrajevne avtobusne prevoze.