Rok Čakš je ponudil poglobljeno analizo turbulentnih dogodkov v slovenski politični sferi. Osvetlil je prizadevanja premierja Goloba pri rekonstrukciji njegove vlade, ki se je znašla v vrtincu odpadajočih ministrov in iskanju nove, stabilne poti naprej. Avtor je podrobno razpravljal o tem, kako Golobova prizadevanja za ohranitev integritete vlade odmevajo med koalicijskimi partnerji in kaj bi to lahko pomenilo za prihodnost vladajoče strukture.
Čakš ni zanemaril niti desnosredinskega političnega pola, kjer je izpostavil napore mlajše generacije politikov, ki se trudijo preseči vpliv dolgoletnega voditelja Janeza Janše. Osredotočil se je na Anžeta Logarja, ki si s svojimi potezami utira samostojno pot, in na stranko NSi, ki preko strateških preobrazb išče svoj prostor pod političnim soncem.
Ta epizoda je z vključevanjem ostrih političnih analiz in komentarjev razkrila dinamiko sprememb, ki se odvijajo na slovenski politični sceni. Čakš je poslušalcem predstavil, kako te spremembe vplivajo na politično ravnotežje in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti. Epizoda je postala nujno poslušanje za vse, ki jih zanimajo vzroki in posledice političnih pretresov, ki bodo nedvomno vplivali na prihajajoče volitve in oblikovanje politične prihodnosti Slovenije.
Rok Čakš je ponudil poglobljeno analizo turbulentnih dogodkov v slovenski politični sferi. Osvetlil je prizadevanja premierja Goloba pri rekonstrukciji njegove vlade, ki se je znašla v vrtincu odpadajočih ministrov in iskanju nove, stabilne poti naprej. Avtor je podrobno razpravljal o tem, kako Golobova prizadevanja za ohranitev integritete vlade odmevajo med koalicijskimi partnerji in kaj bi to lahko pomenilo za prihodnost vladajoče strukture.
Čakš ni zanemaril niti desnosredinskega političnega pola, kjer je izpostavil napore mlajše generacije politikov, ki se trudijo preseči vpliv dolgoletnega voditelja Janeza Janše. Osredotočil se je na Anžeta Logarja, ki si s svojimi potezami utira samostojno pot, in na stranko NSi, ki preko strateških preobrazb išče svoj prostor pod političnim soncem.
Ta epizoda je z vključevanjem ostrih političnih analiz in komentarjev razkrila dinamiko sprememb, ki se odvijajo na slovenski politični sceni. Čakš je poslušalcem predstavil, kako te spremembe vplivajo na politično ravnotežje in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti. Epizoda je postala nujno poslušanje za vse, ki jih zanimajo vzroki in posledice političnih pretresov, ki bodo nedvomno vplivali na prihajajoče volitve in oblikovanje politične prihodnosti Slovenije.
Rok Čakš je ponudil poglobljeno analizo turbulentnih dogodkov v slovenski politični sferi. Osvetlil je prizadevanja premierja Goloba pri rekonstrukciji njegove vlade, ki se je znašla v vrtincu odpadajočih ministrov in iskanju nove, stabilne poti naprej. Avtor je podrobno razpravljal o tem, kako Golobova prizadevanja za ohranitev integritete vlade odmevajo med koalicijskimi partnerji in kaj bi to lahko pomenilo za prihodnost vladajoče strukture.
Čakš ni zanemaril niti desnosredinskega političnega pola, kjer je izpostavil napore mlajše generacije politikov, ki se trudijo preseči vpliv dolgoletnega voditelja Janeza Janše. Osredotočil se je na Anžeta Logarja, ki si s svojimi potezami utira samostojno pot, in na stranko NSi, ki preko strateških preobrazb išče svoj prostor pod političnim soncem.
Ta epizoda je z vključevanjem ostrih političnih analiz in komentarjev razkrila dinamiko sprememb, ki se odvijajo na slovenski politični sceni. Čakš je poslušalcem predstavil, kako te spremembe vplivajo na politično ravnotežje in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti. Epizoda je postala nujno poslušanje za vse, ki jih zanimajo vzroki in posledice političnih pretresov, ki bodo nedvomno vplivali na prihajajoče volitve in oblikovanje politične prihodnosti Slovenije.
Komentar Domovina.je
Pred nami sta dva praznika upora. Prvi je v nedeljo, 11. maja, ko bo referendum, na katerem bomo volivci odločili, ali naj vladni zakon o dodatku k pokojninam za izjemne umetniške dosežke pade ali ne. Drugi je 13. maja, na dan, ko se je leta 1941 na Slovenskem začel resnični oboroženi boj zoper (italijanskega) okupatorja. Temu so se prvi uprli tigrovci, ne pa komunisti, kot lažnivo razglašajo.
Komentar Domovina.je
Pred nami sta dva praznika upora. Prvi je v nedeljo, 11. maja, ko bo referendum, na katerem bomo volivci odločili, ali naj vladni zakon o dodatku k pokojninam za izjemne umetniške dosežke pade ali ne. Drugi je 13. maja, na dan, ko se je leta 1941 na Slovenskem začel resnični oboroženi boj zoper (italijanskega) okupatorja. Temu so se prvi uprli tigrovci, ne pa komunisti, kot lažnivo razglašajo.
Komentar Domovina.je
Država in verske skupnosti so ločene, toda hitro lahko ugotovimo, da to načelo ena stran upošteva zgolj takrat, ko ji ustreza.
Komentar Domovina.je
Država in verske skupnosti so ločene, toda hitro lahko ugotovimo, da to načelo ena stran upošteva zgolj takrat, ko ji ustreza.
Komentar Domovina.je
Avtor se osredotoča na zapuščino papeža Frančiška, ki je bil 12 let na čelu Katoliške cerkve in je sprejemal odločitve, ki so bile v koraku s časom. Poudarja njegov pragmatičen pristop k verskim vprašanjem in njegovo diplomatsko spretnost. Hkrati ostro kritizira ravnanje slovenskega političnega vrha ob papeževi smrti, posebej premierja Goloba in njegove partnerke, ki naj bi dogodek izkoristila za politični populizem in osebne koristi. Pertinač zaključi z vprašanjem o vlogi Katoliške cerkve v slovenskem družbenem prostoru in pozivom k večji angažiranosti.
Komentar Domovina.je
Avtor se osredotoča na zapuščino papeža Frančiška, ki je bil 12 let na čelu Katoliške cerkve in je sprejemal odločitve, ki so bile v koraku s časom. Poudarja njegov pragmatičen pristop k verskim vprašanjem in njegovo diplomatsko spretnost. Hkrati ostro kritizira ravnanje slovenskega političnega vrha ob papeževi smrti, posebej premierja Goloba in njegove partnerke, ki naj bi dogodek izkoristila za politični populizem in osebne koristi. Pertinač zaključi z vprašanjem o vlogi Katoliške cerkve v slovenskem družbenem prostoru in pozivom k večji angažiranosti.
Komentar Domovina.je
V jutru po velikonočni nedelji je svet presenetila novica o smrti papeža Frančiška. V tokratnem komentarju o odhodu človeka, ki je nagovarjal vse ljudi. Zaznamovali so ga spoštovanje, skromnost in pravičnost.
Komentar Domovina.je
V jutru po velikonočni nedelji je svet presenetila novica o smrti papeža Frančiška. V tokratnem komentarju o odhodu človeka, ki je nagovarjal vse ljudi. Zaznamovali so ga spoštovanje, skromnost in pravičnost.
Komentar Domovina.je
Smo v tednu med cvetno nedeljo in veliko nočjo. Oboje je praznik veselja, slavljenja. Toda vmes je veliki petek. Nepredstavljivo trpljenje.
Komentar Domovina.je
Smo v tednu med cvetno nedeljo in veliko nočjo. Oboje je praznik veselja, slavljenja. Toda vmes je veliki petek. Nepredstavljivo trpljenje.
Komentar Domovina.je
Predvolilno geslo ameriškega predsednika Donalda Trumpa »Naredimo Ameriko spet veliko« (Make America Great Again) se le nekaj tednov po njegovem prevzemu vodenja ZDA sprevrača v svoje nasprotje. Njegova uvedba carin na uvoz blaga iz okoli 60 držav je povzročila padec vrednosti delnic na borznih trgih (še najbolj ameriških), po svetu se širi strah pred recesijo.
Komentar Domovina.je
Predvolilno geslo ameriškega predsednika Donalda Trumpa »Naredimo Ameriko spet veliko« (Make America Great Again) se le nekaj tednov po njegovem prevzemu vodenja ZDA sprevrača v svoje nasprotje. Njegova uvedba carin na uvoz blaga iz okoli 60 držav je povzročila padec vrednosti delnic na borznih trgih (še najbolj ameriških), po svetu se širi strah pred recesijo.
Spoznanje več, predsodek manj
Gostili smo dr. Janeza Juhanta in dr. Andreja Marka Pozniča. Posvetili smo se iskanju Petrovega naslednika in izzivom v Cerkvi nasploh. V domovini nas medtem čaka referendum o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke v kulturi, spregovorili smo tudi o nekaterih drugih potezah vlade.
Sol in luč
Delati kar je prikladno, pomeni slediti slepemu impulzu. Je kratkoročna korist. Je ozko in sebično. Laže, da doseže svoje. Ničesar ne upošteva. Nezrelo je in neodgovorno.
To je le delček vsebine tokratne oddaje v kateri smo slišali nekaj odlomkov iz knjige Jordana B. Petersona, 12 Pravil za življenje.
Kmetijska oddaja
O izzivih pridelave zelenjave, kot jih je na marčevskem posvetu o »Prihodnosti kmetijstva in hrane v luči novih izzivov«, nanizala mag. Lea Žnidarič s kmetije Lesarovi. Pa o novem nemškem kmetijskem ministru in apelu ZZS, za vključitev prepovedi prodaje kmetijskih in prehrambnih izdelkov pod nabavno ceno v novi Zakon o hrani.
Naš gost
Naš gost je bil akademski slikar Veljko Toman, ki je konec lanskega leta praznoval 80. rojstni dan. Ob tem je v več galerijah pripravil vrsto razstav. Z njim smo se pogovarjali o spominih na mladost v Savinjski dolini, o slikarstvu in restavratorstvu. Kakšno besedo smo namenili tudi teku, kajti večkrat je pretekel originalni maraton v Grčiji.
Slovencem po svetu in domovini
Zamejski Slovenci so v ospredju letošnjih Tednov ljubiteljske kulture. Slogan Brezmejni kulturni prostor so izbrali v duhu Evropske prestolnice kulture v obeh Goricah. Odprtje bo potekalo v Slovenj Gradcu, za ambasadorja pa so izbrali upokojenega etnomuzikologa in profesorja z avstrijske Koroške Engelberta Logarja. Na novinarski konferenci je predstavil razmeroma živahno ljubiteljsko kulturno dogajanje na avstrijskem Koroškem, ki večinoma poteka prek različnih društev, zvez in dogodkov. To je tista vrv, ki se je držimo. Če bomo izpustili to, bomo izgubili tudi jezik, je prepričan. Izpostavil je tudi pomen čezmejnega sodelovanja na prireditvah in z društvi v Sloveniji ter tudi kot strokovnjak poudaril, da so Slovenci pevski narod. Med evropskimi narodi so petju najbolj naklonjeni Slovenci in Irci. Od 15. maja do 17. junija bo potekalo več kot tisoč dogodkov po Sloveniji in v zamejstvu. Javni sklad za kulturne dejavnosti pričakuje okoli 100.000 udeležencev.
Kulturni utrinki
Tokrat smo povabili na klavirski recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič v Zavodu svetega Stanislava.
Komentar tedna
Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalec je sestro Nikolino prosil za pomoč pri pripravi carskega praženca. Potrebujemo 3 jajca, ¾ l mleka, 1 žlica soli, 2 ½ dl moke, sol. Rumenjake, sol in mleko zmiksamo. Nato dodamo moko. Dobiti moramo gostejšo zmes, kot za palačinke. Na koncu dodamo sneg, ki ga solimo in nato nežno, rahlo zamešamo. Postopek lahko poenostavimo, da v mleko zamešamo cela jajca ... Praženec bo bolj rahel, če bomo dodali tudi kakšno žlico piva ali radenske (če imamo odprto). Dobro bo tudi, če masa pol ure počiva. Takrat se bo tudi videla prava gostota in lahko še dodamo malo tekočine. Polovico mase vlijemo v posodo, kjer smo prej pogreli olje. Najlepše se peče v kakšni litoželezni ponvi. Nato to obračamo in trgamo. Veliko koščkov izberemo po okusu in željah. Jed sladkamo z marmelado ali sladkorjem (kristalni ali v prahu ali pa z medom), lahko pa zraven ponudimo čežano ali kompot. Lahko pripravimo pečenjak brez sladkorja in zraven ponudimo skledo solate ali pa ga postrežemo po enolončnici ali drugi kremi juhi.