Nenad Glücks v komentarju za Domovino razmišlja, da bi lahko zbornik Soglasje za zgodovinski trenutek postal temelj za dogovor o nenapadanju med desnosredinskimi strankami pred volitvami 2026. Brez tega bi levi pol, kljub slabi vladavini Roberta Goloba, lahko znova prevzel oblast. Kritičen je do razdrobljenosti na desnici, pogojevanj sodelovanja in pomanjkanja širše privlačnosti SDS-ove medijske sfere. Poudarja potrebo po odgovornem sodelovanju in preseganju izključevanja.
Nenad Glücks v komentarju za Domovino razmišlja, da bi lahko zbornik Soglasje za zgodovinski trenutek postal temelj za dogovor o nenapadanju med desnosredinskimi strankami pred volitvami 2026. Brez tega bi levi pol, kljub slabi vladavini Roberta Goloba, lahko znova prevzel oblast. Kritičen je do razdrobljenosti na desnici, pogojevanj sodelovanja in pomanjkanja širše privlačnosti SDS-ove medijske sfere. Poudarja potrebo po odgovornem sodelovanju in preseganju izključevanja.
Komentar Domovina.je
Valentina Podplatnik v komentarju na portalu Domovina razmišlja, ali v slovensko zdravstvo po letih napetosti in zanemarjanja stroke prihaja nov veter. Ob primeru interventnih radiologov v UKC Maribor opozarja, da težava ni le kadrovska, temveč predvsem posledica dolgoletnega odnosa politike do zdravnikov. Se z novim ministrom za zdravje začenja drugačen pristop ali gre zgolj za začasno rešitev? Več v komentarju Po letih poniževanja stroke vendarle nov veter?
Komentar Domovina.je
Valentina Podplatnik v komentarju na portalu Domovina razmišlja, ali v slovensko zdravstvo po letih napetosti in zanemarjanja stroke prihaja nov veter. Ob primeru interventnih radiologov v UKC Maribor opozarja, da težava ni le kadrovska, temveč predvsem posledica dolgoletnega odnosa politike do zdravnikov. Se z novim ministrom za zdravje začenja drugačen pristop ali gre zgolj za začasno rešitev? Več v komentarju Po letih poniževanja stroke vendarle nov veter?
Komentar Domovina.je
Ali Milanu Kučanu že 35 let delamo krivico? V komentarju je urednica Domovine Erika Ašič razmišljala o razklanosti slovenske družbe, različnih pogledih na osamosvojitev ter o tem, zakaj bi bilo po njenem mnenju treba znova ovrednotiti vlogo posameznikov v nastanku slovenske države. Dotaknila se je tudi vprašanja narodne identitete, slovenstva in pomena zgodovinskega spomina.
Komentar Domovina.je
Ali Milanu Kučanu že 35 let delamo krivico? V komentarju je urednica Domovine Erika Ašič razmišljala o razklanosti slovenske družbe, različnih pogledih na osamosvojitev ter o tem, zakaj bi bilo po njenem mnenju treba znova ovrednotiti vlogo posameznikov v nastanku slovenske države. Dotaknila se je tudi vprašanja narodne identitete, slovenstva in pomena zgodovinskega spomina.
Komentar Domovina.je
Ko so na Gosposvetskem polju slovenski kmetje, kosezi in preprosti ljudje nekoč ustoličevali kneza na knežjem kamnu v slovenskem jeziku, takrat niso odločali o simbolu, temveč o bistvu oblasti, tudi o poštenosti. Tisti starodavni obred je bil natančno to, česar sodobna politika največkrat ne prenese: oblast je morala upoštevati ljudstvo, ne pa obratno. Tako komentar v Domovini začenja Tomaž Cuder.
Komentar Domovina.je
Ko so na Gosposvetskem polju slovenski kmetje, kosezi in preprosti ljudje nekoč ustoličevali kneza na knežjem kamnu v slovenskem jeziku, takrat niso odločali o simbolu, temveč o bistvu oblasti, tudi o poštenosti. Tisti starodavni obred je bil natančno to, česar sodobna politika največkrat ne prenese: oblast je morala upoštevati ljudstvo, ne pa obratno. Tako komentar v Domovini začenja Tomaž Cuder.
Komentar Domovina.je
V mesecu pred 35. rojstnim dnem samostojne Slovenije smo na Domovini pripravili ciklus podkastov, s katerimi bi radi obudili spomin na dogajanje v obdobju osamosvajanja, nekatere dogodke še dodatno osvetlili, hkrati pa spodbudili razmislek o tem, kako so stvari potekale pozneje ter kje smo danes.
Komentar Domovina.je
V mesecu pred 35. rojstnim dnem samostojne Slovenije smo na Domovini pripravili ciklus podkastov, s katerimi bi radi obudili spomin na dogajanje v obdobju osamosvajanja, nekatere dogodke še dodatno osvetlili, hkrati pa spodbudili razmislek o tem, kako so stvari potekale pozneje ter kje smo danes.
Komentar Domovina.je
Četrta vlada Janeza Janše je začela z delom. Kot je napovedal premier, si želi predvsem dolgočasnega mandata. S tem je ciljal na prepotreben mir pri delu, da bi bilo uresničevanje obljub iz koalicijske pogodbe lažje, brez nepotrebnega medijskega stampeda od prvega dne in brez histerije nevladnikov, ki bi javnost od prvega dne prepričevali, da je v državi nekaj narobe samo zato, ker je prišlo do menjave oblasti. Vsaj mediji so se ob prisegi 16. slovenske vlade nekoliko umirili, zavedajoč se, da je ministrska ekipa postavljena, stranke usklajene, koalicija trdna in vlada stabilna.
Komentar Domovina.je
Četrta vlada Janeza Janše je začela z delom. Kot je napovedal premier, si želi predvsem dolgočasnega mandata. S tem je ciljal na prepotreben mir pri delu, da bi bilo uresničevanje obljub iz koalicijske pogodbe lažje, brez nepotrebnega medijskega stampeda od prvega dne in brez histerije nevladnikov, ki bi javnost od prvega dne prepričevali, da je v državi nekaj narobe samo zato, ker je prišlo do menjave oblasti. Vsaj mediji so se ob prisegi 16. slovenske vlade nekoliko umirili, zavedajoč se, da je ministrska ekipa postavljena, stranke usklajene, koalicija trdna in vlada stabilna.
Komentar Domovina.je
V tokratnem komentarju Erika Ašič spomni na spominsko slovesnost, ki bo v soboto, 6. junija pri breznu pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu: »Videti je, kot da prejšnja oblast ne pozna prav nobene razumne meje. Nikakor se ni pripravljena umakniti s svojih položajev in spustiti vajeti iz rok, kot jih nikoli zares ni. Lahko bi rekli, da gre na žive in mrtve. Dobesedno. Ker če ne bodo na oblasti oni, bo pa kdo drug. In če je drug, je za njih problem … Toda: zakaj že? Zakaj je tako težko izpustiti iz rok nekaj, za kar si bil sicer nekaj časa odgovoren (pustimo sedaj ob strani, da zelo neuspešno), ampak ni tvoje? No, naj ne bi bilo. A tega Robert Golob in njegov cvetober levih aktivistov ne razumejo. Prepričani so, da jim oblast pripada. In s tem vse materialno, kar sicer ustvarjajo in ustvarjamo drugi, oni pa v imenu oblasti pobirajo – prevečkrat zgolj za svoje žepe.
Komentar Domovina.je
V tokratnem komentarju Erika Ašič spomni na spominsko slovesnost, ki bo v soboto, 6. junija pri breznu pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu: »Videti je, kot da prejšnja oblast ne pozna prav nobene razumne meje. Nikakor se ni pripravljena umakniti s svojih položajev in spustiti vajeti iz rok, kot jih nikoli zares ni. Lahko bi rekli, da gre na žive in mrtve. Dobesedno. Ker če ne bodo na oblasti oni, bo pa kdo drug. In če je drug, je za njih problem … Toda: zakaj že? Zakaj je tako težko izpustiti iz rok nekaj, za kar si bil sicer nekaj časa odgovoren (pustimo sedaj ob strani, da zelo neuspešno), ampak ni tvoje? No, naj ne bi bilo. A tega Robert Golob in njegov cvetober levih aktivistov ne razumejo. Prepričani so, da jim oblast pripada. In s tem vse materialno, kar sicer ustvarjajo in ustvarjamo drugi, oni pa v imenu oblasti pobirajo – prevečkrat zgolj za svoje žepe.
Komentar Domovina.je
Novinar Domovine Peter Avsenik v komentarju razmišlja o izvolitvi Janeza Janše za predsednika vlade, pri čemer poudarja šibkost in razklanost leve opozicije. Novo koalicijo predstavi kot začetek politične in družbene prenove države.
Komentar Domovina.je
Novinar Domovine Peter Avsenik v komentarju razmišlja o izvolitvi Janeza Janše za predsednika vlade, pri čemer poudarja šibkost in razklanost leve opozicije. Novo koalicijo predstavi kot začetek politične in družbene prenove države.
Komentar Domovina.je
Ali v Sloveniji res velja svoboda govora za vse enako? Urednica Domovine Erika Ašič v komentarju razmišlja o političnih pritiskih, dvojnih merilih in dediščini nekdanjega sistema. Ob tem opozarja na nevarnost linča drugače mislečih ter se sprašuje, ali je »nov dan« v Sloveniji res prinesel več svobode.
Komentar Domovina.je
Ali v Sloveniji res velja svoboda govora za vse enako? Urednica Domovine Erika Ašič v komentarju razmišlja o političnih pritiskih, dvojnih merilih in dediščini nekdanjega sistema. Ob tem opozarja na nevarnost linča drugače mislečih ter se sprašuje, ali je »nov dan« v Sloveniji res prinesel več svobode.
Komentar Domovina.je
Komentar spletnega portala Domovina.je
Prebiramo komentarje s spletnega portala Domovina.je pod katere se podpisujejo različni avtorji.
Slovencem po svetu in domovini
V Ljubljani je potekla seja Sveta vlade za Slovence po svetu. Predsedujoči, premier Janez Janša, je pojasnil, da so govorili o tem, kako pomagati rojakom in tu je temeljna naloga, kako okrepiti identiteto. Janša je še napovedal vpeljavo odgovornih oseb na posameznih ministrstvih. Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko pa je napovedala okrepitev dejavnosti za krepitev znanja slovenskega jezika, kulture in gospodarsko sodelovanje. Seje Sveta za Slovence po svetu bodo po novem dvakrat na leto na daljavo, enkrat pa v živo.
Radijski misijon 2026
Z nami je bila s. Grazyna Mech. Razmišljala je o večnem življenju. O tem, kakšna milost nam je dana z vero vanj, kaj je pomenilo Frančišku in njegovim bratom in kaj lahko danes pomeni nam.
Moja zgodba
Pred časom je v Ljubljani potekal znanstveni posvet Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Pripravili so ga ob 180. obletnici prve javne rabe modernega imena Slovenija, letos, ko slavimo 35 letnico samostojnosti, pa so ti prispevki še posebej aktualni. V tretji oddaji v nizu lahko prisluhnete prispevku dr. Janeza Höflerja »Od Sclavinie do Sclavonie: o pojmu Slovenija v srednjem veku.« Sledi pa še prispevek dr. Aleša Mavra »Zedinjena Slovenija od programa do prve delne uresničitve.«
Srečanja
Od bolečine k milosti je 5-dnevni psihološki in duhovni program, namenjen vsem, ki so doživeli ponižanje ali nasilje v obliki telesne, psihične, čustvene, spolne ali duhovne zlorabe. V Sloveniji ga izvaja p. Tomaž Mikuš s sodelavci, ki so bili gostje tokratne oddaje Srečanja. Spregovorili so o tem, kako duhovne vaje potekajo, kakšni so sadovi tega programa, kako prepoznati zlorabo in kakšna je lahko pot ozdravitve.
Doživetja narave
Odprli smo temo, ki je poleti blizu mnogim staršem, tudi tistim, ki se doslej še niso lotili podviga z otroki v gore. Kako otroke navdušiti za gibanje v naravi? Kdaj začeti s prvimi skupnimi izleti? Kako izbrati primerne poti in poskrbeti, da bo gorsko doživetje prijetno za vso družino? Naša gostja je bila mama štirih otrok in planinska vodnica Urška Petek, ki je nedavno izdala priročnik Majhni koraki, veliki vrhovi - za starše in otroke od zibke do mladostništva.
Zgodbe za otroke
Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …
Radijska kateheza
Za papežem Leonom prvim je bil Gregor prvi, drugi in edini papež, ki mu je zgodovina prisodila naslov Veliki. Bil je prvi papež iz vrst zahodnega meništva, zato je mogel benediktinskemu redu naložiti dolžnost misijonarjenja med novimi evropskimi poganskimi narodi. Zapustil je globoke duhovne spise, preuredil je bogoslužje in petje - gregorijanski koral. V nocojšnji katehezi Naši očetje v veri bo brat dr. Miran Špelič približal spis Gregorja Velikega o sv. Benediktu.
Sobotni duhovni večer
V Sobotnem duhovnem večeru Radia Ognjišče boste najprej slišali duhovni nagovor škofa Andreja Glavana. Sledila bosta prve nedeljske večernice in rožni venec s prošnjo za nove duhovniške in redovniške poklice. Po 21.uri bo radijska kateheza, Naši očetje v veri. Za papežem Leonom prvim je bil Gregor prvi, drugi in edini papež, ki mu je zgodovina prisodila naslov Veliki. Bil je prvi papež iz vrst zahodnega meništva, zato je mogel benediktinskemu redu naložiti dolžnost misijonarjenja med novimi evropskimi poganskimi narodi. Zapustil je globoke duhovne spise, preuredil je bogoslužje in petje - gregorijanski koral. V nocojšnji katehezi Naši očetje v veri, nam bo brat dr. Miran Špelič približal spis Gregorja Velikega o sv. Benediktu.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Sveta maša
Sveto mašo je daroval vikar Janez Turinek, ljudsko petje je spremljal Tadej Hrastnik.