Še nekaj dni dni nas loči od letošnjega Tedna karitas, ki nas vabi k premisleku o našem odnosu do ubogih med nami. Geslo Poti do srca nam prikliče v spomin podobo dveh oseb, ki ju poveže iskrena naklonjenost in dobrota. Zato smo strokovno sodelavko Slovenske karitas Mojce Kepic vprašali, kako se pripravljajo na sveto leto 2025 in na kaj so ponosni pri svojem delu, ki ga brez darovalcev ne bi mogli opravljati.
Še nekaj dni dni nas loči od letošnjega Tedna karitas, ki nas vabi k premisleku o našem odnosu do ubogih med nami. Geslo Poti do srca nam prikliče v spomin podobo dveh oseb, ki ju poveže iskrena naklonjenost in dobrota. Zato smo strokovno sodelavko Slovenske karitas Mojce Kepic vprašali, kako se pripravljajo na sveto leto 2025 in na kaj so ponosni pri svojem delu, ki ga brez darovalcev ne bi mogli opravljati.
Kristjan Veber piše slikanice in kratko prozo za otroke. Je promotor branja, ki je v potovalni bralni kombi povabil pisatelje, ilustratorje in ljubitelje knjig. Za svoje aktivno delo, številne odmevne ideje in prostovoljstvo, je bil tudi prepoznan in nagrajen.
Kristjan Veber piše slikanice in kratko prozo za otroke. Je promotor branja, ki je v potovalni bralni kombi povabil pisatelje, ilustratorje in ljubitelje knjig. Za svoje aktivno delo, številne odmevne ideje in prostovoljstvo, je bil tudi prepoznan in nagrajen.
Govorili smo o mladih, ki jim je mar za starejše. To so prostovoljci Mlade karitas in ena od njih je Nika Kržišnik. Med epidemijo COVID-19 je bila ena izmed vodij projekta “Pismo za lepši dan,” ki je zbiral ročno napisana pisma za starejše. Letos je prejela državno priznanje za svoje izjemne dosežke na področju prostovoljstva. K pisanju pisem za osamljene ali nepokretne starejše vabijo tudi letos. Kako jih napisati in kam jih poslati? Kako prijaviti prejemnike teh simpatičnih pisem?
Govorili smo o mladih, ki jim je mar za starejše. To so prostovoljci Mlade karitas in ena od njih je Nika Kržišnik. Med epidemijo COVID-19 je bila ena izmed vodij projekta “Pismo za lepši dan,” ki je zbiral ročno napisana pisma za starejše. Letos je prejela državno priznanje za svoje izjemne dosežke na področju prostovoljstva. K pisanju pisem za osamljene ali nepokretne starejše vabijo tudi letos. Kako jih napisati in kam jih poslati? Kako prijaviti prejemnike teh simpatičnih pisem?
Smrt je del našega življenja, a v naši družbi čisto preveč potisnjena v ozadje. S tem pa tudi žalujoči, ki so izgubili drago osebo. Tamara Tedesco Ljutić iz Slovenskega društva Hospic to ve iz lastne izkušnje izgube najstniške hčerke, ki je zbolela za rakom. Marjetica Stojanovič Verdinek pa je v prometni nesreči izgubila moža in sina. Za obema je dolg proces žalovanja, zdaj pa pri Slovenskem društvu Hospic pomagata drugim, da odžalujejo in začnejo novo življenje.
Smrt je del našega življenja, a v naši družbi čisto preveč potisnjena v ozadje. S tem pa tudi žalujoči, ki so izgubili drago osebo. Tamara Tedesco Ljutić iz Slovenskega društva Hospic to ve iz lastne izkušnje izgube najstniške hčerke, ki je zbolela za rakom. Marjetica Stojanovič Verdinek pa je v prometni nesreči izgubila moža in sina. Za obema je dolg proces žalovanja, zdaj pa pri Slovenskem društvu Hospic pomagata drugim, da odžalujejo in začnejo novo življenje.
Številne skavtinje in skavti vseh starostnih skupin poletne dni preživljajo na taborih, na katerih se učijo novih veščin, spoznavajo naravo, krepijo medsebojne odnose in skrbijo za duhovno rast. Brez voditeljev, ki nesebično darujejo svoj prosti čas, bi s seznama dejavnosti, ki se jih tako med počitnicami kot tudi med šolskim letom lahko udeležujejo otroci in mladina, zevala praznina. O pomenu prostovoljcev znotraj Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov smo govorili z načelnikom Nejcem Kurbusom.
Številne skavtinje in skavti vseh starostnih skupin poletne dni preživljajo na taborih, na katerih se učijo novih veščin, spoznavajo naravo, krepijo medsebojne odnose in skrbijo za duhovno rast. Brez voditeljev, ki nesebično darujejo svoj prosti čas, bi s seznama dejavnosti, ki se jih tako med počitnicami kot tudi med šolskim letom lahko udeležujejo otroci in mladina, zevala praznina. O pomenu prostovoljcev znotraj Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov smo govorili z načelnikom Nejcem Kurbusom.
V Sloveniji je več kot 206.800 prostovoljcev lani opravilo dobrih osem milijonov ur prostovoljskega dela. To ugotavlja poročilo o prostovoljstvu v naši državi, s katerim se je pred kratkim seznanila vlada. Na seznamu organizacij, ki so zajete v dokumentu, je tudi Slovenska Karitas. Poklicali smo generalnega tajnika Petra Tomažiča.
V Sloveniji je več kot 206.800 prostovoljcev lani opravilo dobrih osem milijonov ur prostovoljskega dela. To ugotavlja poročilo o prostovoljstvu v naši državi, s katerim se je pred kratkim seznanila vlada. Na seznamu organizacij, ki so zajete v dokumentu, je tudi Slovenska Karitas. Poklicali smo generalnega tajnika Petra Tomažiča.
Z vodjo hiše Ljubhospic Tatjano Fink smo v julijskem Nedeljskem klepetu govorili o prostvoljcih, kI v hiši Ljubhospic spremljajo umirajoče.
Z vodjo hiše Ljubhospic Tatjano Fink smo v julijskem Nedeljskem klepetu govorili o prostvoljcih, kI v hiši Ljubhospic spremljajo umirajoče.
Jon Kanjir deli ganljivo zgodbo o pomenu spoštovanja želja umirajočih ter poudarja vlogo prisotnosti in podpore v palijativni oskrbi. Izpostavlja, da je ključno ustvarjanje smiselnih trenutkov med oskrbo ter spoštovanje želja umirajočih za dostojno slovo in olajšanje procesa žalovanja. Prostovoljstvo pri Hospicu kot način ustvarjanja povezanih skupnosti in izboljšanja kakovosti življenja v vseh fazah. Spodbuja k prostovoljnim dejavnostim in deljenju talentov za bolj srečno življenje in preprečevanje osamljenosti.
Jon Kanjir deli ganljivo zgodbo o pomenu spoštovanja želja umirajočih ter poudarja vlogo prisotnosti in podpore v palijativni oskrbi. Izpostavlja, da je ključno ustvarjanje smiselnih trenutkov med oskrbo ter spoštovanje želja umirajočih za dostojno slovo in olajšanje procesa žalovanja. Prostovoljstvo pri Hospicu kot način ustvarjanja povezanih skupnosti in izboljšanja kakovosti življenja v vseh fazah. Spodbuja k prostovoljnim dejavnostim in deljenju talentov za bolj srečno življenje in preprečevanje osamljenosti.
V oddaji Naš gost je bil z nami dr. Avguštin Mencinger. Bil je poslanec prvega sklica slovenskega parlamenta. Kot zdravnik, tudi v klubih in reprezentancah, je bil udeleženec treh olimpijskih iger. Deluje na športnem, kulturnem in turističnem področju. Bil je župnijski ključar v Radovljici, je malteški vitez in prejemnik različnih priznanj. Spoznajte častnega občana, ki je tudi izvrsten pripovedovalec zgodb in zanimivih doživetij z res različnih področij.
Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.
Za izhodišče smo vzeli stavek legendarnega alpinista Nejca Zaplotnika »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi in se osredotočili na cilj. V letu tematskih in gozdnih učnih poti (mineva pol stoletja od prve takšne poti) so nas gozdarja Jože Prah in Luka Jemec ter markacist Zdravko Bodlaj spomnili, da poti niso samoumevna dobrina.
Odpuščanje je del našega vsakdana, pa naj bo to med zakonci med sodelavci ali kjerkoli, ko prizadenemo drug drugega. Če hočemo resnično odpustiti, mora biti krivda storilca v vsej svoji razsežnosti in posledicah razkrita, prepoznavna in poimenovana, sicer lahko ostane odpuščanje površno ali le delno, saj vanj ni vključeno vse, kar je človeka ranilo in mu pustilo posledice. V tokratni oddaji je bila tema odpuščanje, kot je tudi naslov knjižice, ki je izšla pri Založbi Ognjišče in jo je napisal Wunibald Müller.
Pred tednom Karitas in ob 30. obletnici Uprave RS za zaščito in reševanje smo v oddaji v ospredje postavili lanske poplave - najhujšo vodno ujmo znano doslej in izkušnje, ki jih je prinesla ta naravna nesreča. Matej Pirnat, Danilo Jesenik Jelenc in Martin Smodiš so povedali, kako so doživljali samo nesrečo, kako je potekalo reševanje prizadetih, dostavljanje pomoči, koordinacija prostovoljcev. Stiske prizadetih v poplavah ostajajo, zato je raznovrstna pomoč še vedno potrebna. Gostje so predstavili tudi izkušnje, ki jih je prinesla lanska ujma.
V Ljubljani so prvič v celoti predstavili program Evropske prestolnice kulture Novi Gorici in Gorici, ki bo ponudil približno 400 dogodkov uradnega programa in še enkrat toliko spremljevalnega programa. O tem so spregovorili organizatorji. V drugem delu pa še o 30 letnici delovanja veteranske folklorne skupine Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc iz Ljubljane, ki pripravlja koncert v soboto, 23. novembra ob 19.30, v dvorani Antonovega doma na Viču v Ljubljani.
V prihodnjem tednu bo teden Karitasa. Geslo letošnjega leta je Poti do srca. Ker gre za sporočilo Karitasa, najprej pomislimo na srca teh, ki so v potrebi in potrebujejo pomoč. Vendar se mi zdi, da se je enako pomembno ozreti na lastna srca. Srce darovalca in srce tega, ki dar potrebuje.
Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.
Ker se dan vztrajno krajša, smo nekaj besed namenili hoji v temi. V drugem delu pa smo se spet usedli na spining kolo. Polona Gosar je povedala, koliko gibanja potrebujemo, zakaj sploh trenirati, na kakšen način določimo točko pripravljenosti in kako zastavimo cilje.