Križ je izhodišče najglobje komunikacije, še zdaleč ne samo simbol trpljenja. Je najbolj odprt simbol, ki si ga delimo tako v veselju kot žalosti, je misel dr. Stanka Gerjolja. Veliki petek ali pa vsaka življenjska zgodba, ki nam ni po volji, je pomenska. Lahko jo zanikamo, lahko pa jo sprejmemo in iz nje skušamo potegniti čim več. Uiti ji ne moremo, zanikati tudi ne, zato je važno, kako se soočamo s trpljenjem, pa pravi dr. Jože Plut. Oba sta bila naša sogovornika na veliki petek v preteklih letih, pripravili smo odlomke iz pogovorov z njima. 

Če bomo v teh dneh že sedli pred televizor, storimo to premišljeno in izberimo vsebino z namenom ... P. dr. Andraž Arko je diplomiral iz Gibsonovega filma Kristusov pasijon, doktoriral pa iz njegove pastoralne uporabnosti.

Franci Prek vrsto let za božični čas postavi velike jaslice pri župnijskem domu na Dobrovi. Jaslice sestavljajo ročno izdelane makete hiš, hlevov in kozolcev, ki predstavljajo stavbarsko dediščino občine Dobrova-Polhov Gradec. 

Ker smo v sklepnih dneh leta smo spodbudili k igrivosti, k iskanju lepega, kar bi nahranilo nas in bi iz polnega jedra lahko zajemali (tudi za boljše stike z drugimi) v novem letu. O dobri ideji, kako praznovati na Silvestrovo, je govorila Anja Ćorić, psihologinja in supervizorka. 

Prof. dr. Janeza Bogataja, avtorja knjige o praznikih, ki jih obeležujemo v Sloveniji, navadah in jedeh za obloženo mizo, z naslovom Praznična omizja, smo gostili tik pred prazniki v spodbudo vsebinske poglobitve naših druženj ob praznični mizi. “Praznikov ne praznujemo le zaradi hrane, ampak nam praznična miza v tem odtujenem svetu omogoča številna druženja, pogovore, srečanja. Jemo zato, da živimo, a ne živimo, da bi le jedli ! Hrana je eden najbolj temeljnih povezovalcev ljudi”, pravi dr. Bogataj. 

Knjiga Tadeje Roblek, ki je izšla pri Založbi Salve z naslovom “Nina in božične zgodbe, kot jih piše življenje” je dobra ideja za letošnji advent, oziroma kot devetdnevnica pred praznikom. “Vsi radi poslušamo zanimive zgodbe. Zadnjih nekaj dni pred Božičem pa lahko prisluhnemo – preberemo, ne samo zanimive, ampak tudi RESNIČNE zgodbe o čisto običajnih ljudeh in njihovih spominih na Božič. Tekom prebiranja zgodb izveste, kdo se je naučil voziti kolo pri petintridesetih letih, da so bile nekje jaslice samo v cerkvi in, da nam Bog tudi po tridesetih letih lahko pošlje znamenje njegove bližine in ljubezni … “, pravi Tadeja. 

V prazničnem času v Tržiču pripravljajo posebno vodeno doživetje, posvečeno spominu na prvič v slovenskem jeziku pri nas izvedeno božično pesem Sveta noč, ki jo je prevedel Jakob Aljaž, v Tržiču je bil kaplan. Popeljali vas bodo skozi mestno jedro mimo cerkve svetega Andreja do najstarejše hiše v tržiškem mestnem jedru, Kurnikove hiše, kjer bosta dišala tržiška flika in božični čaj. 

Z nami je bila Julija Pelc, psihoterapevtka, govorili pa smo o pripravah na za mnoge najlepše obdobje v letu, ki pa je na drugi strani za nekatere žal tudi obdobje velike osamljenosti. Kakšne so metode, možni in uspešni načini za lajšanje samote? Kako ulovimo notranji mir, ga negujemo, se zoperstavljamo nepotrebnim strahovom in pretiranim pričakovanjem po velikih doživetjih, ki običajno neizogibno spremljajo praznični čas?