Slovencem po svetu in domovini
Na tretji sveti večer so prisluhnili božičnemu utripu med rojaki po svetu. Povezani smo bili slovensko župnijo v Hamiltonu v Kanadi (župnik Drago Gačnik), z ameriškimi Brezjami - Lemontom pri Chicagu (p. Metod Ogorevc 15:25) in s Slovensko vasjo v Buenos Airesu (p. Toni Burja 29:53).
Slovencem po svetu in domovini
Na tretji sveti večer so prisluhnili božičnemu utripu med rojaki po svetu. Povezani smo bili slovensko župnijo v Hamiltonu v Kanadi (župnik Drago Gačnik), z ameriškimi Brezjami - Lemontom pri Chicagu (p. Metod Ogorevc 15:25) in s Slovensko vasjo v Buenos Airesu (p. Toni Burja 29:53).
Za življenje
So nas prazniki napolnili ali izpraznili? Nekateri se tega časa vnaprej izogibajo, saj jim okrepi občutek osamljenosti in izolacije. Obojega je med starejšimi veliko. V oddaji smo skupaj iskali načine za lajšanje osamljenosti in poti do tistih, ki so daleč od središč dogajanja. Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Vprašanje zanj lahko pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si
Za življenje
So nas prazniki napolnili ali izpraznili? Nekateri se tega časa vnaprej izogibajo, saj jim okrepi občutek osamljenosti in izolacije. Obojega je med starejšimi veliko. V oddaji smo skupaj iskali načine za lajšanje osamljenosti in poti do tistih, ki so daleč od središč dogajanja. Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Vprašanje zanj lahko pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si
Mladoskop
Dijaki Dora Jelenc, Miša Mehle, Andraž Strebot in Štefan Terziev so redstavili razredne jaslice, ki jih tradicionalno postavljajo na Škofijski klasični gimnaziji, v letu 2023 oblikovane po vodilu Poti do veselja v Gospodu.
Mladoskop
Dijaki Dora Jelenc, Miša Mehle, Andraž Strebot in Štefan Terziev so redstavili razredne jaslice, ki jih tradicionalno postavljajo na Škofijski klasični gimnaziji, v letu 2023 oblikovane po vodilu Poti do veselja v Gospodu.
Kolokvij
V zadnjo oddajo letos je prišla žena in študentska mamica Karin Zalar. Z nami je delila izkušnjo priprave na božične praznike s svojo mlado družinico. Povedala nam je tudi, zakaj je sama postala mlada mamica, da je to ni prav nič strašilo in vsem mladim poročenim parom želi poguma pri tej odločitvi.
Kolokvij
V zadnjo oddajo letos je prišla žena in študentska mamica Karin Zalar. Z nami je delila izkušnjo priprave na božične praznike s svojo mlado družinico. Povedala nam je tudi, zakaj je sama postala mlada mamica, da je to ni prav nič strašilo in vsem mladim poročenim parom želi poguma pri tej odločitvi.
Ni meje za dobre ideje
Natalija Obadič se je v adventnem času domislila posebnih idej, za notranjo izkušnjo luči in dobrega.
Ni meje za dobre ideje
Natalija Obadič se je v adventnem času domislila posebnih idej, za notranjo izkušnjo luči in dobrega.
Sol in luč
»Naše življenje je nenehno iskanje in približevanje Svetlobi, dokler ne dosežemo polnost njene Bližine,« je v enega od podlistkov za Revijo Ognjišče zapisal Karl Gržan in težko bi našli lepšo misel za praznike, ki so pred nami. Zbirko teh zapisov, ki so izhajali kot podlistki, so pri Založbi Ognjišče izdali kot knjižico z naslovom Od senc k svetlobi. Za tokratno oddajo Sol in luč smo pred praznikom izbrali dve, prva ima naslov Očetov pomežik iz večnosti, druga pa, Ko odložimo ponošeno zemeljsko obleko in nam nadenejo šlajer večnosti.
Sol in luč
»Naše življenje je nenehno iskanje in približevanje Svetlobi, dokler ne dosežemo polnost njene Bližine,« je v enega od podlistkov za Revijo Ognjišče zapisal Karl Gržan in težko bi našli lepšo misel za praznike, ki so pred nami. Zbirko teh zapisov, ki so izhajali kot podlistki, so pri Založbi Ognjišče izdali kot knjižico z naslovom Od senc k svetlobi. Za tokratno oddajo Sol in luč smo pred praznikom izbrali dve, prva ima naslov Očetov pomežik iz večnosti, druga pa, Ko odložimo ponošeno zemeljsko obleko in nam nadenejo šlajer večnosti.
Življenje išče pot
Govorili smo o pametnih telefonih, ki jih odrasli in tudi otroci pogosto držimo v rokah. Ker se bližajo božični in novoletni prazniki, bo koristno premisliti, kdaj in kako jih uporabljati in kakšen vpliv ima njihova uporaba na duševno zdravje. Naš gost je bil direktor Inštituta Integrum Benjamin Tomažič.
Življenje išče pot
Govorili smo o pametnih telefonih, ki jih odrasli in tudi otroci pogosto držimo v rokah. Ker se bližajo božični in novoletni prazniki, bo koristno premisliti, kdaj in kako jih uporabljati in kakšen vpliv ima njihova uporaba na duševno zdravje. Naš gost je bil direktor Inštituta Integrum Benjamin Tomažič.
Svetovalnica
Križ je izhodišče najglobje komunikacije, še zdaleč ne samo simbol trpljenja. Je najbolj odprt simbol, ki si ga delimo tako v veselju kot žalosti, je misel dr. Stanka Gerjolja. Veliki petek ali pa vsaka življenjska zgodba, ki nam ni po volji, je pomenska. Lahko jo zanikamo, lahko pa jo sprejmemo in iz nje skušamo potegniti čim več. Uiti ji ne moremo, zanikati tudi ne, zato je važno, kako se soočamo s trpljenjem, pa pravi dr. Jože Plut. Oba sta bila naša sogovornika na veliki petek v preteklih letih, pripravili smo odlomke iz pogovorov z njima.
Svetovalnica
Križ je izhodišče najglobje komunikacije, še zdaleč ne samo simbol trpljenja. Je najbolj odprt simbol, ki si ga delimo tako v veselju kot žalosti, je misel dr. Stanka Gerjolja. Veliki petek ali pa vsaka življenjska zgodba, ki nam ni po volji, je pomenska. Lahko jo zanikamo, lahko pa jo sprejmemo in iz nje skušamo potegniti čim več. Uiti ji ne moremo, zanikati tudi ne, zato je važno, kako se soočamo s trpljenjem, pa pravi dr. Jože Plut. Oba sta bila naša sogovornika na veliki petek v preteklih letih, pripravili smo odlomke iz pogovorov z njima.
Naš pogled
Za papežem Argentincem smo dobili papeža Američana. Osebno spremljanje konklava je še bolj doživeto, če moraš pri tem kot novinar tudi sodelovati. Kaj nam Leon XIV sporoča? Petrov namestnik, ki želi biti z nami eden od vernikov in za nas tudi škof - pastir, želi, da skupaj sledimo Kristusu. Želi poslušati, graditi mostove, pozivati k miru in opozarjati na zapostavljene.
Naš gost
V sobotnem popoldnevu je bil naš gost gledališki režiser Tomi Janežič. Diplomiral in magistriral je na AGRFT iz gledališke režije ter zaključil večletno mednarodno psihodramsko edukacijo. Prvo profesionalno predstavo Equus je na oder postavil leta 1996, od takrat pa je nanizal vrsto uspehov s predstavami, kot so Človek (po knjigi Viktorja Frankla Kljub vsemu reči življenju Da, Kralj Lear, Potujoče gledališče Šopalović, Sedem vprašanj o sreči, še ni naslova in druge. Je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, ki pa je le ena v vrsti številnih nagrad za njegovo delo.
Njegove predstave so gostovale na pomembnih festivalih, kot so Kunstenfestivaldesarts v Belgiji, Bitef v Srbiji in Wiener Festwochen v Avstriji. Kot redni profesor na AGRFT je svoje bogate izkušnje predajal novim generacijam gledaliških ustvarjalcev, predaval pa je tudi v tujini, med drugim v Oslu, Arezzu, Beogradu, Novem Sadu, Lizboni in drugod. Kot gledališki režiser v zadnjih letih v Sloveniji deluje le izjemoma, več režira v tujini, zato ne zamudite priložnosti, da ga pobliže spoznate.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ob 20. uri bomo predvajali nagovore, ki so jih v organizaciji Društva poslancev devedesetih, pripravili uvodničarji različnih nazorskih usmeritev ob 80. obletnici konca 2.svetovne vojne. V pogovoru, ki je potekal preko zoom povezave v ponedeljek, 5. maja so spregovorili predsednik Zveze borcev Marijan Križman, zgodovinar dr. Jože Dežman, zgodovinarka in hči partizana Saša Kos, škofov vikar, duhovnik Bogdan Vidmar in pravnuk žrtev komunističnega nasilja Marko Gruden. Ob tem je treba kot morda najpomembnejše izpostaviti, da se je očitno vzpostavilo zavedanje, da se bomo med seboj morali pogovarjati, poslušati in slišati.
Komentar tedna
Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«.
Kmetijska oddaja
Povabili smo na letošnji 36. festival Dobrote Slovenskih kmetij in opozorili na nekatere najpomembnejše novice s kmetijskega področja.
Kulturni utrinki
Članica Vokalne skupine Krila Urša Sešek vas vabi na letni koncert.
Komentar Domovina.je
V nedeljo smo na referendumu odločali o dodatkih k pokojninam za tiste, ki bi jih imenovali umetnike. Nekateri smo šli na volišča, večina ne. Po zelo odločni zavrnitvi novega zakona poslušamo neverjetne izjave in interpretacije rezultatov s strani predsednika vlade, ministrice za kulturo in njunih sodelavcev.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Na nekaterih naših vrtovih že lepo cvetijo bezgovi grmi. Cvetove lahko posušimo in jih uporabimo pri pripravi čajev, koristne so tudi bezgove jagode. Iz cvetov pa osvežilne pijače pripravljamo tudi v tem spomladanskem času - šabeso ali pa sirup. Slednji je bolj trajen in ga redčimo z vodo. Potrebujemo 30-35 cvetov, peclje jim odrežemo ter po potrebi očistimo. 3 litre vode prevremo in ohladimo. V to namočimo cvetove. Dodamo tudi 1-3 limone in to stoji na hladnem, pokrito s prtičem vsaj 24 ur. Nato prevremo in ohladimo 1 liter sladkane vode (1 kg sladkorja). Dodamo še citronko (20-25 g). V to dolijemo odcejeno tekočino od bezgovih cvetov. Premešamo in nalijemo v plastenke ali steklenice in postavimo v hladilnik (če imamo prostor, lahko tudi v zamrzovalnik). Šabesa bo dobra, dokler tekočina ne bo zavrela. Če pa želimo pripraviti sirup, dodamo še več sladkorja, ki ga karameliziramo, zalijemo z vodo in pripravljamo po istem postopku.
Življenje išče pot
Ker novi papež Leon XIV. prihaja iz vrst redovnikov avguštincev, smo s. Emanuelo Žerdin, ki je večkrat naša gostja, in salezijanskega inšpektorja Petra Končana vprašali, kako sta doživela njegovo izvolitev kot posvečeni osebi.