Predlog novele zakona o zaščiti živali, ki so ga koalicijski poslanci pretekli četrtek vložili v zakonodajni postopek, je po mnenju Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije popolnoma neprimeren in tudi ustavno sporen. Na čuden način priprave, brez sodelovanja s stroko, pa opozarja tudi poslanka dr. Vida Čadonič Špelič, nekdanja direktorica Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin …
Predlog novele zakona o zaščiti živali, ki so ga koalicijski poslanci pretekli četrtek vložili v zakonodajni postopek, je po mnenju Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije popolnoma neprimeren in tudi ustavno sporen. Na čuden način priprave, brez sodelovanja s stroko, pa opozarja tudi poslanka dr. Vida Čadonič Špelič, nekdanja direktorica Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin …
Kaj je lepšega kot biti v hladnem večeru nekje na toplem in brati dobro knjigo! Ali pa poslušati knjigo. V oddaji Petkov večer vam tokrat privoščimo zvočno novelo - klasično delo Simona Jenka iz leta 1858 - Tilka.
Kaj je lepšega kot biti v hladnem večeru nekje na toplem in brati dobro knjigo! Ali pa poslušati knjigo. V oddaji Petkov večer vam tokrat privoščimo zvočno novelo - klasično delo Simona Jenka iz leta 1858 - Tilka.
V tretjem delu novele Simona Jenka Jeprški učitelj bomo prišli do konca zgodbe o nenavadnem vaškem šolniku, ki sovraži svoj poklic in sanja o denarju, s katerim bi pobegnil nekam daleč stran. Dolgo časa se ukvarja z dobitno kombinacijo številk na loteriji in končno je prepričan, da ima pravo. Mu bo uspelo?
Prejšnjč smo v radijskem romanu spoznali nenavadnega učitelja, ki sovraži svoje delo in sanja o dobitku na loteriji, da pobegne iz svojega pustega življenja. Ob smrti vaškega župnika pa se zave, da je lahko tudi njegova udobna učiteljska služba ogrožena.
Novela Simona Jenka Jeprški učitelj je bila objavljena v Slovenskem glasniku leta 1858. Gre za pripoved o antijunaku, posebnežu, ki sanja o glavnem dobitku na loteriji.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!