Is podcast
Poslanske skupine koalicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica so pripravile novelo zakona o javnem redu in miru, katere namen naj bi bil prepoved poveličevanja nacizma in fašizma. Kritiki trdijo, da namerava vladna koalicija z omenjenimi spremembami napadati politične nasprotnike, ki bi jih označili kot fašiste in prepovedati vsakršne spomine na domobrance, sovražnike komunistov v drugi svetovni vojni pred 80 leti. Gosta sta bila sodelavec Študijskega centra za narodno spravo, dr. Renato Podbersič in pa predsednik Nove slovenske zaveze dr. Matija Ogrin.
politika Matija Ogrin Renato Podbersič novela zakona o javnem redu in miru
Poslanske skupine koalicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica so pripravile novelo zakona o javnem redu in miru, katere namen naj bi bil prepoved poveličevanja nacizma in fašizma. Kritiki trdijo, da namerava vladna koalicija z omenjenimi spremembami napadati politične nasprotnike, ki bi jih označili kot fašiste in prepovedati vsakršne spomine na domobrance, sovražnike komunistov v drugi svetovni vojni pred 80 leti. Gosta sta bila sodelavec Študijskega centra za narodno spravo, dr. Renato Podbersič in pa predsednik Nove slovenske zaveze dr. Matija Ogrin.
Poslanske skupine koalicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica so pripravile novelo zakona o javnem redu in miru, katere namen naj bi bil prepoved poveličevanja nacizma in fašizma. Kritiki trdijo, da namerava vladna koalicija z omenjenimi spremembami napadati politične nasprotnike, ki bi jih označili kot fašiste in prepovedati vsakršne spomine na domobrance, sovražnike komunistov v drugi svetovni vojni pred 80 leti. Gosta sta bila sodelavec Študijskega centra za narodno spravo, dr. Renato Podbersič in pa predsednik Nove slovenske zaveze dr. Matija Ogrin.
politikaMatija OgrinRenato Podbersičnovela zakona o javnem redu in miru
V oddaji je bil gost mag. Branko Cestnik. Govorili smo o začetku novega veroučnega leta, o pripravah na postavitev in blagoslov znamenja na množičnih povojnih moriščih na Pohorju. Nismo se mogli izogniti sagi o imenovanju evropske komisarke oz. kako smo sami sebi problem.
V oddaji je bil gost mag. Branko Cestnik. Govorili smo o začetku novega veroučnega leta, o pripravah na postavitev in blagoslov znamenja na množičnih povojnih moriščih na Pohorju. Nismo se mogli izogniti sagi o imenovanju evropske komisarke oz. kako smo sami sebi problem.
Gostili smo ustavnega sodnika dr. Klemena Jakliča. Z njim smo spregovorili o tem, ali evropska unija potrebuje spremembe in o demokraciji pri nas.
Gostili smo ustavnega sodnika dr. Klemena Jakliča. Z njim smo spregovorili o tem, ali evropska unija potrebuje spremembe in o demokraciji pri nas.
V večjem delu tokratne oddaje smo gledali prek meja domovine. Ustavili smo se v Ukrajini, kjer je po novem prepovedano delovanje verskih organizacij, povezanih z Rusijo. Dotaknili smo se razmer v Gruziji, ki jo v kratkem čakajo parlamentarne volitve. Zanimalo nas je, kaj si lahko obeta Francija, ki je dobila novega premierja Michela Barnierja /mišela barnjeja/, in kaj sporočajo izidi deželnih volitev v vzhodni Nemčiji. Z nami je bil politični analitik in zgodovinar profesor doktor Aleš Maver. Komentiral je tudi domačo politiko, vprašali smo ga, kaj zaznava v ozadju umika Tomaža Vesela od kandidature za člana nove Evropske komisije.
V večjem delu tokratne oddaje smo gledali prek meja domovine. Ustavili smo se v Ukrajini, kjer je po novem prepovedano delovanje verskih organizacij, povezanih z Rusijo. Dotaknili smo se razmer v Gruziji, ki jo v kratkem čakajo parlamentarne volitve. Zanimalo nas je, kaj si lahko obeta Francija, ki je dobila novega premierja Michela Barnierja /mišela barnjeja/, in kaj sporočajo izidi deželnih volitev v vzhodni Nemčiji. Z nami je bil politični analitik in zgodovinar profesor doktor Aleš Maver. Komentiral je tudi domačo politiko, vprašali smo ga, kaj zaznava v ozadju umika Tomaža Vesela od kandidature za člana nove Evropske komisije.
Z nami je bil dr. Janez Juhant. Dotaknili smo se sprememb, ki jih zaznava na šolskem področju, pa tudi aktualnega političnega dogajanja.
Z nami je bil dr. Janez Juhant. Dotaknili smo se sprememb, ki jih zaznava na šolskem področju, pa tudi aktualnega političnega dogajanja.
Gost je bil mag. Branko Cestnik, ki je pred kratkim izdal nov roman Razmik med žerjavi. Med drugim smo spomnili, da je papež razglasil sveto leto 2025, katerega nosilna tema bo upanje. Kaj Lahko pričakujemo? Po zaključku olimpijskih iger lahko vidimo, da so se protiversko nastrojeni ustvarjalci olimpijskih ceremonij ušteli: mnoge športnike so spodbudili, da še bolj kot prej pokažejo svojo vero.
Gost je bil mag. Branko Cestnik, ki je pred kratkim izdal nov roman Razmik med žerjavi. Med drugim smo spomnili, da je papež razglasil sveto leto 2025, katerega nosilna tema bo upanje. Kaj Lahko pričakujemo? Po zaključku olimpijskih iger lahko vidimo, da so se protiversko nastrojeni ustvarjalci olimpijskih ceremonij ušteli: mnoge športnike so spodbudili, da še bolj kot prej pokažejo svojo vero.
Za nami so olimpijske igre v Parizu, ki so postregle tudi z ekstremi. Kakšnimi, smo v tokratni oddaji spregovorili z odličnim poznavalcem razmer v Franciji, tam delujočim in živečim filozofom, esejistom, publicistom in fotografom Evgenom Bavčarjem. Dotaknili smo se tudi razmer v Franciji, nemirne Evrope, se spomnili skorajšnjega Dneva spomina na žrtve avtoritarnih in totalitarnih režimov ter našega gosta vprašali, kakršno je njegovo sporočilo vse bolj razdeljeni slovenski politiki.
Za nami so olimpijske igre v Parizu, ki so postregle tudi z ekstremi. Kakšnimi, smo v tokratni oddaji spregovorili z odličnim poznavalcem razmer v Franciji, tam delujočim in živečim filozofom, esejistom, publicistom in fotografom Evgenom Bavčarjem. Dotaknili smo se tudi razmer v Franciji, nemirne Evrope, se spomnili skorajšnjega Dneva spomina na žrtve avtoritarnih in totalitarnih režimov ter našega gosta vprašali, kakršno je njegovo sporočilo vse bolj razdeljeni slovenski politiki.
Ponovili smo oddajo, v kateri je predstavil svojo knjigo ’Spomini in spoznanja’, ki je izšla pri celovški Mohorjevi. V njej je predstavil pomembnejša obdobja svojega življenja, ki so ga oblikovala kot politika, pravnika in diplomata. Dotaknil se je tudi aktualnega dogajanja v mladi državi Sloveniji od odnosov s Hrvaško do razvpite Patrie, ki je po zaslugi Golobove vlade spet aktualna.
Ponovili smo oddajo, v kateri je predstavil svojo knjigo ’Spomini in spoznanja’, ki je izšla pri celovški Mohorjevi. V njej je predstavil pomembnejša obdobja svojega življenja, ki so ga oblikovala kot politika, pravnika in diplomata. Dotaknil se je tudi aktualnega dogajanja v mladi državi Sloveniji od odnosov s Hrvaško do razvpite Patrie, ki je po zaslugi Golobove vlade spet aktualna.
Z oddajo se želimo odzivati na najrazličnejše predsodke, ki največkrat izvirajo iz nepoznavanja določenih področij, kultur, verstev, zgodovinskih dogodkov, političnih odločitev, običajev in podobno. Vsebine se nanašajo na predsodke, ki se pojavljajo v slovenskem medijskem prostoru, bodisi doma ali pa tudi v širšem prostoru. Z novimi spoznanji pa poslušalcem širimo obzorje in pogled na svet okrog nas. S tem ima oddaja tudi vzgojno izobraževalni poudarek.
V oddaji smo predstavili šesto poročilo Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je pred časom izšlo pri Založbi Družina pod naslovom 3450 umorjenih Bratomor v jami pod Macesnovo gorico.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Spregovorili smo o novi pohodniški in romarski poti, ki vključuje tri kraje, s katerimi je bilo povezano življenje mistikinje Magdalene Gornik: Sodražica, Fara na Blokah in Nova Štifta. Dolga je 37 km in primerna tako za hojo kot kolesarjenje. Več o poti in življenju Magdalene Gornik sta povedala sodraški župnik Franci Bizjak in prof. geografije Ludvik Mihelič.
Tokrat smo razmišljali o odgovorih na vprašanja današnjega časa, ki jih lahko daje Cerkev po občestvu. Kaj sploh je živo občestvo in kako skrbeti za njegovo rast? Kakšna je vloga duhovnika v njem in kako vanj pritegniti oddaljene od Cerkve? Z nami je bil župnik iz župnije Ljubljana – Kašelj / Zalog Andrej Maksimilijan Gósek.
Začetek šolskega leta je vedno čas prehoda, čas novega ritma, novih poudarkov in tudi čas načrtovanja. To najbolj občutimo starši šoloobveznih otrok in pedagoški delavci, pozna pa se tudi pri mnogih drugih poklicih.
V Cerkvi na Slovenskem se pastoralno leto običajno začne s pastoralnimi tečaji. Gre za poldnevne dogodke, praviloma organizirane v vseh šestih škofijah, ki se jih udeležujejo predvsem duhovniki, v manjši meri pa tudi drugi pastoralni sodelavci.
V čast mi je bilo, da so odgovorni k izvedbi letošnjih pastoralnih tečajev povabili Socialno akademijo. September je bil zato zame, pa tudi za s. Andrejo Godnič in Benjamina Siterja, ki sem ju povabil k izvedbi, mesec mnogih srečanj in mnogih poti. Na Mirenskem gradu, v Kančevcih, v Ljubljani, Novem mestu in Celju smo se srečali z okoli 300 duhovniki in laiškimi sodelavci iz vseh šestih škofij.
Z vami bi rad podelil nekaj svojih opažanj o tem, v kakšni kondiciji Cerkev na Slovenskem vstopa v novo pastoralno leto.
Komentar je pripravil Matej Cepin, direktor Socialne akademije.
Pevska skupina Dečve iz Kranja, Ljudski pevci Zarja iz Račne in Folklorno društvo Lancova vas so oblikovali zadnjo septembrsko oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, v kateri smo se s krajšimi odlomki spomnili njihovih minulih praznovanj.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
V Peterlinovi dvorani v Trstu bo nocoj prvi večer nove sezone ponedeljkovih srečanj Društva slovenskih izobražencev. Ob 80-letnici mučeniške smrti p. Placida Corteseja bodo avtorica Elena Blancato, pisca spremnih besedil Vlasta Polojaz in Ivo Jevnikar ter prevajalka Laura Castegnaro predstavili dvojezično izdajo knjige Ruah – Vetje Duha, ki je izšla pri Mladiki v sodelovanju s Skladom Libero in Zora Polojaz. … tako Ivo Jevnikar. Na ogled bo razstava knjig o p. Corteseju, ki jo je pripravila Knjižnica Dušana Černeta, na sporedu pa tudi odlomek zvočnega zapisa omenjenega dela v izvedbi Radijskega odra. Začetek ob 20.30. Prihodnji torek pa bo romanje v spomin na p. Placida Corteseja v Trst in na Cres. Somaševanje, ki ob 11. uri v cerkvi sv. Frančiška v Ul. Giulia 70 v Trstu, bo vodil generalni vikar koprske škofije msgr. Slavko Rebec. Po maši bo sledil obisk nekdanjega taborišča v Rižarni.
Poslanske skupine koalicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica so pripravile novelo zakona o javnem redu in miru, katere namen naj bi bil prepoved poveličevanja nacizma in fašizma. Kritiki trdijo, da namerava vladna koalicija z omenjenimi spremembami napadati politične nasprotnike, ki bi jih označili kot fašiste in prepovedati vsakršne spomine na domobrance, sovražnike komunistov v drugi svetovni vojni pred 80 leti. Gosta sta bila sodelavec Študijskega centra za narodno spravo, dr. Renato Podbersič in pa predsednik Nove slovenske zaveze dr. Matija Ogrin.