Sedanja sestava ustavnega sodišča je katastrofalna, je zadeve povezane s to institucijo za Radio Ognjišče komentiral nekdanji ustavni sodnik Boštjan M. Zupančič. Opozoril je na problem rezultatskega sojenja, o novem vodstvu sodišča, na to mesto je bil izvoljen Matej Acceto pa: »O njem imam svoje mnenje«
Uvodoma nas je zanimal komentar Zupančiča na pismo ustavnega sodnika Klemena Jakliča o tem, zakaj se ni udeležil glasovanja o novem predsedniku ustavnega sodišča. »Jaklič je v celi sceni nekako analogno tistemu, kar sem bil jaz v tistem času, ko sem bil sam na ustavnem sodišču, dobesedno Jaklič je kaliber.«
Jaklič je v pismu spomnil na kritike, ki letijo na ustavno sodišče, tudi tisto o rezultatskem sojenju: »(Rezultatskega sojenja) se je spomnila višja pravna sestra Špelca Mežnar, to je pa primitivno. Nekje ji je spodrsnilo in je povedala, da ni pomembno, kakšna je kakovost odločne, da je odločba ustavnega sodišča predvidena v naprej glede na etablirano večino v senatu oziroma v plenarnem zasedanju. Skratka to je škandal od škandala,« je povedal Zupančič, ki je o sedanji sestavi ustavnega sodišča dejal: »In zdaj se je na ustavno sodišče spravila neka večina mlajših, prav je, da so mlajši samo tega moralnega kalibra, ki bi ga morali imeti jasno nima. Zdaj gre za tega Acceta, jaz imam o njem svoje mnenje. Imam svoje mnenje o Šugmanovi, svoje mnenje imam o Čeferinu in še o kakšen drugem, ker so pač bili vsi moji študenti. Vem za njih osebno, kakšni so, oziroma kakšni niso. Tako, da ta sestava je katastrofalna, s Špelco Mežnar na čelu,« je dejal in pri tem izvzel Klemena Jakliča in Marka Šorlija.
Na vprašanje, kako komentira že četrti izbor kandirata za novega ustavnega sodnika, ki naj bi nasledil Dunjo Jadek Pensa – danes bodo poslanci glasovali o Roku Svetliču pa slikovito dejal: »V dvomilijonskem narodu ne boste vi apriori našli devet novih sodnikov za ustavno sodišče. Kot sem govoril včasih: Vi simfoničnega orkestra v Žužemberku ne morete sestaviti. Pika. Tega genetskega bazena, ki je itak osiromašel v Sloveniji, ker so elito po vojni vso pobili mi enostavno nimamo.«
Sedanja sestava ustavnega sodišča je katastrofalna, je zadeve povezane s to institucijo za Radio Ognjišče komentiral nekdanji ustavni sodnik Boštjan M. Zupančič. Opozoril je na problem rezultatskega sojenja, o novem vodstvu sodišča, na to mesto je bil izvoljen Matej Acceto pa: »O njem imam svoje mnenje«
Uvodoma nas je zanimal komentar Zupančiča na pismo ustavnega sodnika Klemena Jakliča o tem, zakaj se ni udeležil glasovanja o novem predsedniku ustavnega sodišča. »Jaklič je v celi sceni nekako analogno tistemu, kar sem bil jaz v tistem času, ko sem bil sam na ustavnem sodišču, dobesedno Jaklič je kaliber.«
Jaklič je v pismu spomnil na kritike, ki letijo na ustavno sodišče, tudi tisto o rezultatskem sojenju: »(Rezultatskega sojenja) se je spomnila višja pravna sestra Špelca Mežnar, to je pa primitivno. Nekje ji je spodrsnilo in je povedala, da ni pomembno, kakšna je kakovost odločne, da je odločba ustavnega sodišča predvidena v naprej glede na etablirano večino v senatu oziroma v plenarnem zasedanju. Skratka to je škandal od škandala,« je povedal Zupančič, ki je o sedanji sestavi ustavnega sodišča dejal: »In zdaj se je na ustavno sodišče spravila neka večina mlajših, prav je, da so mlajši samo tega moralnega kalibra, ki bi ga morali imeti jasno nima. Zdaj gre za tega Acceta, jaz imam o njem svoje mnenje. Imam svoje mnenje o Šugmanovi, svoje mnenje imam o Čeferinu in še o kakšen drugem, ker so pač bili vsi moji študenti. Vem za njih osebno, kakšni so, oziroma kakšni niso. Tako, da ta sestava je katastrofalna, s Špelco Mežnar na čelu,« je dejal in pri tem izvzel Klemena Jakliča in Marka Šorlija.
Na vprašanje, kako komentira že četrti izbor kandirata za novega ustavnega sodnika, ki naj bi nasledil Dunjo Jadek Pensa – danes bodo poslanci glasovali o Roku Svetliču pa slikovito dejal: »V dvomilijonskem narodu ne boste vi apriori našli devet novih sodnikov za ustavno sodišče. Kot sem govoril včasih: Vi simfoničnega orkestra v Žužemberku ne morete sestaviti. Pika. Tega genetskega bazena, ki je itak osiromašel v Sloveniji, ker so elito po vojni vso pobili mi enostavno nimamo.«
Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, ena od krovnih političnih organizacij na avstrijskem Koroškem, je letošnjo Kugyjevo nagrado namenila kulturnemu ustvarjalcu, zborovodju in dolgoletnemu lokalnemu politiku Franzu Starzu. Nagrado je prejel za zasluge na področju kulture in zborovske glasbe. Med drugim je bil več kot 40 let zborovodja moškega pevskega zbora Vinko Poljanec. S številnimi zborovskimi nastopi je prispeval k ohranjanju slovenskega jezika in zbliževanju nemško in slovensko govorečih sosedov na Koroškem ter h krepitvi čezmejnega kulturnega sodelovanja. Kot dolgoletni lokalni politik si je vedno prizadeval za dobrobit obeh jezikovnih skupin in za pozitiven razvoj domače občine Škocjan, piše v obrazložitvi nagrade, ki so mu jo podelili sinoči v ožjem krogu. Odlikovanje podeljuje Skupnost koroških Slovencev in Slovenk odličnim osebnostim, ki doprinašajo bistven delež pri uresničevanju kulturnega, vzgojnega, političnega, gospodarskega, športnega in splošno-človeškega zbliževanja narodov sosedov na Koroškem in v celotni alpsko-jadranski regiji.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju.
V uvodni oddaji cikla Gozdovi naših mest smo izvedli, kaj sploh so mestni gozdovi, koliko jih imamo pri nas in v čem se razlikujejo od ostalih gozdov. Ali ste vedeli, da je zračna razdalja od vsakega slovenskega mesta do gozda največ 1 km? Z nami sta bila dr. Mojca Nastran in dr. Janez Pirnat z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti.
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Slišali smo novo glasbo pevk Katy Nichole in Anne Wilson - slednja ima nov kar cel album - za moške kvote pa sta v tokratnem izboru poskrbela Zach Williams in Josh Baldwin.
V oddaji smo slišali:
Pogovarjali smo se z ravnateljem študentske rezidence Jezuitskega kolegija Urbanom Gartnerjem in študentom nastanjenim v kolegiju Jakobom Praznikom. Predstavila sta nam kako tečejo dnevi pri njih, Jakob pa je z nami delil izkušnjo tako učenja kot preživljanja prostega časa v kolegiju.