Z nadškofom Stresom o pomenu priznanja Slovenije s strani Svetega sedeža leta 1992.

13. januarja smo se spomnili pomembnega dogodka za našo državo, saj je Sveti sedež leta 1992 priznal mlado slovensko državo Republiko Slovenijo. Takrat je Apostolski sedež s to odločitvijo prehitel ostale evropske države in jih spodbudil k priznanju. O vlogi papeža sv. Janeza Pavla II., o pomenu takšnega priznanja za neko državo in katere sporazume podpiše Sveti sedež s posamezno državo smo se pogovarjali z nadškofom Antonom Stresom.

Dr. Rafael Mihalič o tarifah, omrežnini in o vzrokih za jezo tistih, ki so dobili visoke račune za elektriko.

Zgodba o spremembah omrežninskega akta še zdaleč ni končana in glavni akterji iščejo rešitve za spor med vlado, Agencijo za energijo, Elesom in velikimi ter majhnimi odjemalci. Ker običajni uporabniki slabo razumemo delovanje elektro sistema, je Meta Potočnik posnela pogovor s prof. dr. Rafaelom Mihaličem, ki deluje na področju analize in načrtovanja elektroenergetskih omrežij in sistemov. 

Dr. Rafael Mihalič o tarifah, omrežnini in o vzrokih za jezo tistih, ki so dobili visoke račune za elektriko

Zgodba o spremembah omrežninskega akta še zdaleč ni končana in glavni akterji iščejo rešitve za spor med vlado, Agencijo za energijo, Elesom in velikimi ter majhnimi odjemalci. Ker običajni uporabniki slabo razumemo delovanje elektro sistema, je Meta Potočnik posnela pogovor s prof. dr. Rafaelom Mihaličem, ki deluje na področju analize in načrtovanja elektroenergetskih omrežij in sistemov. 

Novinar Peter Avsenik v komentarju za Radio Ognjišče o praznih obljubah in besedah aktualne vlade

Na političnem področju je vse bolj vroče, tudi zaradi izrečenih besed, ki v aktualni vladi skoraj ne pomenijo nič. O tem je za Radio Ognjišče komentar pripravil novinar Peter Avsenik: 

V začetku je bila beseda. Vsem tako dobro poznan svetopisemski citat, njegovih razlag je verjetno toliko, kolikor je filozofov in teologov. Sam to nisem, moj povsem laični poskus razumevanja besede, kot je opredeljena v Svetem pismu, gre v smeri besede kot božjega orodja stvarjenja. Evangelist Janez je povzdignil pojem besede na raven Boga, ko je zapisal, da je bila beseda pri Bogu in da je bila beseda Bog. Če sem kiksnil, naj me kakšen duhovnik popravi. A že knjiga vseh knjig pripisuje besedi neznansko vrednost.

V kolikšni meri se učinka besede zavedamo, je že drugo vprašanje. A če je po besedi vse nastalo, kar je nastalega, nastaja še danes. In če nastaja še danes, potem je smiselno biti zelo pozoren, kaj govorimo, kakšen je naš notranji pogovor in kakšen zunanji dialog.

Beseda je lahko čudovito orodje ustvarjalnosti, lahko pa tudi njegovo nasprotje. In če imajo že v medsebojnih odnosih besede tako veliko težo, kakšna šele je ta pri tistih, ki jih uporabljajo v javnosti. In če smo do neke mere še lahko prizanesljivi do spletnih vplivnežev – ne nazadnje nam ni treba prebrati in pregledati prav vsega, kar se pojavi na družbenih omrežjih – pa je pri političnih osebnostih na besede smiselno biti zelo pozoren. Njihove besede namreč na takšen ali drugačen način vplivajo na nas, četudi bi se politiki skušali ogniti v velikem loku.

Le še dobro leto dni nas loči od naslednjih parlamentarnih volitev. Pozornemu očesu in ušesu ne uide, da se že kažejo prvi zametki tematik, na katerih bo temeljila volilna kampanja posameznih strank. In če se leva stran ne izneverja preverjenemu receptu netenja ideoloških tem, od zavračanja pokopa žrtev komunizma pa do pomoči pri samomoru, del desne tokrat stavi na eno samo izhodišče – na besedo.

Besedo si moramo vzeti nazaj, je že ob več priložnostih v zadnjem času poudarjal predsednik SDS Janez Janša. Prvič verjetno na prvem večjem shodu ob robu sojenja v zadevi Trenta. Da si jo moramo vzeti nazaj, predpostavlja, da je bila vzeta. In ena najbolj prikladnih besed, ki je bila vzeta, je svoboda.

Robert Golob se je na oblast zavihtel v času po nočni mori Covida-19. Kot slab spomin pridejo na misel zaprte trgovine, maske, omejitve, cepljenja, PCT … Če nič drugega, je treba Golobovemu volilnemu štabu priznati, da so mu zvito izbrali ime stranke. Dve besedi, ki sta opredelili natančno tisto, česar je v času pandemije najbolj manjkalo – gibanje in svoboda. Primerov, ki kažejo, da se je Golobova svoboda v manj kot treh letih sprevrgla v njeno nasprotje, je nič koliko.

Pravzaprav bi se lahko vprašali, ali je svoboda, kot jo razume aktualna slovenska leva oblast, sploh kdaj dejansko pomenila to, kar sama po sebi je. Na trenutek predsednik vlade namreč svojih totalitarnih teženj niti ne skriva. Spomnimo se samo na besede o čiščenju janšistov in javne radiotelevizije. Kaj je to, če ne popolno nasprotje svobode? Da niti ne govorimo o strohnelih obljubah o osebnih zdravnikih, blaginji za vse, ne le za peščico, o sto montažnih hišah na mesec za poplavljence in še bi lahko naštevali. Kaj si lahko mislimo o predsedniku vlade, ki prelomi celo obljubo, da ne bo več obljubljal?

Kot je ravnanje Svobode v nasprotju s pravim pomenom svobode, tako so besede aktualnih oblastnikov mnogokrat v nasprotju izrečenim. Da imamo volivci slab spomin, se je pokazalo skoraj na vseh volitvah doslej. Toda kdo še lahko verjame lahkotnemu besedičenju, ki se sproti sprevrača v nasprotje povedanega ali pa je uresničitev pomaknjena v neopredeljeno prihodnost. Popoplavna obnova bo očitno v celoti ostala prihodnji vladi, enako spopad z zdravstveno krizo in pomanjkanjem stanovanj.

A naj bomo še tako kritični, ravnanje slovenske oblastne politike in zloraba besede kot prapočela stvarjenja nista v ničemer presenetljivi, če poznamo njeno miselno naravnanost oziroma intimno opcijo. Da je laž nesmrtna duša komunizma, je ugotavljal že poljski filozof Leszek Kolakowski. Da se je lahkotno poslužujejo tudi njegovi ideološki nasledniki, tako ni nič nenavadnega. Nekoliko bolj presenetljiv pa je mazohizem, s katerim del volilnega telesa vedno znova na to pristaja.

Če je beseda zlorabljena, je zlorabljen njen Stvarnik njen vir – saj je bila beseda v začetku pri Bogu in beseda je bila Bog. In v dobro naroda je smiselno, da jo spet dobijo tisti, ki bodo njen smisel razumeli, jo uporabljali preudarno in za izrečenim besedami tudi stali. PA

Obramboslovka dr. Jelena Juvan

Po dogovoru med Hamasom in Izraelom o premirju v Gazi, izraelska vlada sporazuma, kljub napovedi, ni potrdila. Obramboslovka dr. Jelena Juvan opozarja, da to ni spodbudno, zlasti zato, ker so ·tevilni dogovori v preteklosti ·e propadli. V pogovoru je spregovorila tudi o odgovornosti za zlo·ine, mo·nostih za dostavo humanitarne pomo·i in obnovi Gaze. 

Leto dni zdravniške stavke: Na vladni strani ni volje za spremembo sistema

15. januarja 2024 so v sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides začeli najdaljšo stavko v Sloveniji. Pogajanja še trajajo, nekatere zahteve so uresničene, a končnega dogovora, ki bi spremenil sistem, da bi ta deloval optimalno, za zdaj ni. Poklicali smo člana Fidesa, pediatra Janusza Klima iz Zdravstvenega doma Ljubljana.

Dr. Verena Perko o varovanju dediščine v primeru prenove ljubljanske tržnice

Z gostjo smo se dotaknili aktualnih načrtov ljubljanske mestne občine, ki želi pod ljubljansko tržnico pod pretvezo obnove in namestitve hladilnic zgraditi tudi garažno hišo, kar bi ogrozilo kulturno dediščino, in sicer tako Plečnikove arkade, ljubljansko stolnico kot tudi ostanke frančiškanskega samostana z grobnicami. Že primer gradnje garažne hiše na Kongresnem trgu kaže, da brez poškodb pri takem posegu v prostor ne gre. 

Združenje bank Slovenije opozarja na porast novih primerov finančnih prevar podjetij

Banke in hranilnice v zadnjem času opažajo porast novih primerov finančnih prevar podjetij. Združenje bank Slovenije zato priporoča dodatno previdnost in, da v primeru zlorabe to prijavite policiji. O tem smo se pogovarjali z Aleksandro Žibrat, urednica ePublikacij in predstavnico za stike z javnostjo pri Združenju bank Slovenije.