V velikonočnem ponedeljku je rubrika Življenje išče pot poromala v Emavs k sestram karmeličankam v Soro. S. Monika Benedik nam je spregovorila o njihovem načinu preživljanja postnega časa in o liturgiji Svetega Tridnevja. Zanimalo nas je tudi, ali je na njihovem jedilniku velikonočna šunka. saj vemo, da kontemplativni redovi ne uživajo mesa.
V velikonočnem ponedeljku je rubrika Življenje išče pot poromala v Emavs k sestram karmeličankam v Soro. S. Monika Benedik nam je spregovorila o njihovem načinu preživljanja postnega časa in o liturgiji Svetega Tridnevja. Zanimalo nas je tudi, ali je na njihovem jedilniku velikonočna šunka. saj vemo, da kontemplativni redovi ne uživajo mesa.
V prazničnem jutru sta bila z nami zborovodkinja Polona Stegu in docent pri katedri za pastoralno in oznanjevalno teologijo na Teološki fakulteti Tadej Stegu. Zanimalo nas je, kako biti danes velikonočni kristjani, kako in kaj oznanjati sodobnemu človeku ter kakšna je razlika med ideologijo in vero.
V prazničnem jutru sta bila z nami zborovodkinja Polona Stegu in docent pri katedri za pastoralno in oznanjevalno teologijo na Teološki fakulteti Tadej Stegu. Zanimalo nas je, kako biti danes velikonočni kristjani, kako in kaj oznanjati sodobnemu človeku ter kakšna je razlika med ideologijo in vero.
Če bomo v teh dneh že sedli pred televizor, storimo to premišljeno in izberimo vsebino z namenom ... P. dr. Andraž Arko je diplomiral iz Gibsonovega filma Kristusov pasijon, doktoriral pa iz njegove pastoralne uporabnosti.
Če bomo v teh dneh že sedli pred televizor, storimo to premišljeno in izberimo vsebino z namenom ... P. dr. Andraž Arko je diplomiral iz Gibsonovega filma Kristusov pasijon, doktoriral pa iz njegove pastoralne uporabnosti.
Velika noč, največji krščanski praznik, ko kristjani praznujemo Jezusovo vstajenje od mrtvih, je tudi čas, ki ga spremlja veliko šeg in navad. V registru nesnovne kulturne dediščine Slovenije najdemo kar enajst z veliko nočjo povezanih zadev, če pa prištejemo še cvetno nedeljo je teh 15. Podrobno jih je za naš radio predstavila dr. Nena Židov, kustodinja za družbeno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju, o tem, kaj sploh je Register nesnovne dediščine pa je za naš radio predstavila Anja Jerin, kustodinja za nesnovno kulturno dediščino v Slovenskem etnografskem muzeju.
Velika noč, največji krščanski praznik, ko kristjani praznujemo Jezusovo vstajenje od mrtvih, je tudi čas, ki ga spremlja veliko šeg in navad. V registru nesnovne kulturne dediščine Slovenije najdemo kar enajst z veliko nočjo povezanih zadev, če pa prištejemo še cvetno nedeljo je teh 15. Podrobno jih je za naš radio predstavila dr. Nena Židov, kustodinja za družbeno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju, o tem, kaj sploh je Register nesnovne dediščine pa je za naš radio predstavila Anja Jerin, kustodinja za nesnovno kulturno dediščino v Slovenskem etnografskem muzeju.
Čas po prazniku velike noči je za nas kristjane čas okušanja velikonočne skrivnosti in prepoznavanje tega osrednjega oznanila naše vere. Kar se je zgodilo od velikega četrtka do nedeljskega jutra, je spremenilo življenje človeštva. Vsaj iz ene strani. Dokončno je namreč podrlo pregrade med Bogom in človekom. Tako, da se človek odtlej lahko odtakne te spremembe …
Čas po prazniku velike noči je za nas kristjane čas okušanja velikonočne skrivnosti in prepoznavanje tega osrednjega oznanila naše vere. Kar se je zgodilo od velikega četrtka do nedeljskega jutra, je spremenilo življenje človeštva. Vsaj iz ene strani. Dokončno je namreč podrlo pregrade med Bogom in človekom. Tako, da se človek odtlej lahko odtakne te spremembe …
Eno od vprašanj, ki se gospodinjam postavlja v teh dneh je, kako skuhati velikonočno šunko, da bo res sočna in okusna. Peter Oprčkal iz Kmetijske zadruge pravi, da je to najbolj odvisno od kvalitete mesnine, ki jo izberemo, v drugem koraku pa tudi od pravilnega načina priprave.
Eno od vprašanj, ki se gospodinjam postavlja v teh dneh je, kako skuhati velikonočno šunko, da bo res sočna in okusna. Peter Oprčkal iz Kmetijske zadruge pravi, da je to najbolj odvisno od kvalitete mesnine, ki jo izberemo, v drugem koraku pa tudi od pravilnega načina priprave.
Tokrat smo se v velikem tednu dotaknili bogoslužja oziroma službe ljudstva - govorili smo o liturgiji, ki je še posebej bogata v svetem tridnevju. Zakaj potrebujemo liturgijo, kako se je razvila in kakšne izzive prinaša v današnji čas? Z nami je bil asistent pri katedri za liturgiko cistercijan p. dr. Nikolaj Aracki Rosenfeld.
Tokrat smo se v velikem tednu dotaknili bogoslužja oziroma službe ljudstva - govorili smo o liturgiji, ki je še posebej bogata v svetem tridnevju. Zakaj potrebujemo liturgijo, kako se je razvila in kakšne izzive prinaša v današnji čas? Z nami je bil asistent pri katedri za liturgiko cistercijan p. dr. Nikolaj Aracki Rosenfeld.
Krašenje vatikanske bazilike bo tudi ob letošnji veliki noči potekalo pod vodstvom slovenskih cvetličarjev Sabine Šegula in Petra Ribiča. Na pot z več sto slovenskimi orhidejami, med katerimi so prav posebne rumene, se odpravljata v ponedeljek. Tokrat bosta okrasila tudi balkon bazilike, katerega okrasitev je po tradiciji pripadala nizozemskim cvetličarjem. Nit pa sta cvetličarja našla tudi z napadeno Ukrajino.
Krašenje vatikanske bazilike bo tudi ob letošnji veliki noči potekalo pod vodstvom slovenskih cvetličarjev Sabine Šegula in Petra Ribiča. Na pot z več sto slovenskimi orhidejami, med katerimi so prav posebne rumene, se odpravljata v ponedeljek. Tokrat bosta okrasila tudi balkon bazilike, katerega okrasitev je po tradiciji pripadala nizozemskim cvetličarjem. Nit pa sta cvetličarja našla tudi z napadeno Ukrajino.
Iz Zavoda RS za zaposlovanje smo se z Miho Šepcem, ki pozna področje zaposlovanja tujcev ter Sabino Špehar Pajk, ki pokriva področja usposabljanja, izobraževanja in zaposlovanja mladih pogovarjali o izzivih na trgu dela. Po pandemiji se številna podjetja soočajo z vse večjimi težavami pri pridobivanju novih kadrov, brezposelnost je zelo nizka. Kakšni so razlogi? Kateri so trenutno najbolj iskani poklici? Kakšne spodbude so možne na področju izobraževanja oziroma usposabljanja kadrov? Kaj prinaša nov razpis za zaposlovanje mladih?, je bilo le nekaj izhodišč.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Člani Moškega pevskega zbora Franc Ksaver Meško Sele – Vrhe so pripravili slavnostni koncert ob 60 letnico delovanja in ob tem prejeli občinsko priznanje občine Slovenj Gradec. V začasnih razstavnih prostorih Gradu Ribnica je na ogled razstava z naslovom Iz take smo snovi kot sanje, V Celju pa je svoja vrata uradno odprla obnovljena Fotohiša Pelikan.
Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.