Življenje je vredno

Neki mož je tvegal svoje življenje, ko se je vrgel v valove morja, da bi rešil otroka, ki je klical na pomoč. Ko je bil otrok rešen in je prestal ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Primož Lorbek: Na temeljih služenja gradimo domovino

Kako lepo je, da dan državnosti Republike Slovenije – 25. junij – praznujemo tik po prazniku rojstva svetega Janeza Krstnika, ki ga obhajamo 24. junija. Za Janeza Krstnika pravimo, da je most med staro in novo zavezo, med pričakovanjem in izpolnitvijo, med človekovo pripravljenostjo in Božjo bližino. Ni bil on luč, ampak je pričeval o luči. Njegovo življenje ni bilo usmerjeno v lastno uveljavitev, ampak v pričevanje za Nekoga, ki prihaja.

Prav tu najdemo izjemno lepo izhodišče za premišljevanje ob dnevu naše državnosti – in tudi o duhovnih poklicih. Zadnji dnevi meseca junija so zaznamovani z diakonskimi in duhovniškimi posvečenji ...

Tako je svoj komentar začel Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

So počitnice tudi čas za duhovno rast?

Z nami je bil diakon in logoterapevt Matic Vidic, govoril je o tem, kako najbolje izkoristiti počitniški čas. 

Slovenska poštenost

Eden največjih slovenskih psihologov, dr. Anton Trstenjak, je svojo zadnjo knjigo posvetil vprašanju temeljnih značilnosti slovenskega naroda, ki se je ohranjal skozi stoletja s kvaliteto.
»S to svojo knjigo gledam v slovensko preteklost, da bi zanesljiveje upali v prihodnost,« je zapisal v uvodu. Letos mineva trideset let od izzida knjige, zato smo se odločili, da vnovič prisluhnemo oddaji v kateri boste slišali tudi avtorja samega, ko je v pogovoru za Radio Ognjišče med drugim govoril prav o tej knjigi.

Poletne počitnice: Ko je leto za letom vse drugače in hkrati vse enako

Pa je prišel tisti, tako težko pričakovani zadnji dan šolskega leta. Tisti najslajši prvi počitniški teden, ko se otroci kar kopajo v svobodi poznejših juter in kasnejših večerov. Ko je za nasmeh na starševskem obrazu dovolj zavedanje, da popoldne ni treba nobenega otroka nikamor voziti in ko se v družinsko dinamiko namesto reda in obveznosti, naselita sproščenost in umirjenost.