V središču našega srca je vedno pogovor, ki je najprej pogovor s samim seboj. Kaj je v našem središču? Ali je to vest ali intuicija, ki nam pove, kaj je prav, kako početi stvari ali do česa moramo biti sočutni. Eno najpomembnejših vprašanj je gotovo, kako biti sočuten do samega sebe. Gost oddaje je bil tokrat frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Post pride zato, da bi nas prebudil iz naše otopelosti. Kdor gleda navzven, sanja. Kdor pogleda vase, se prebudi, je zapisal Jung. V oddaji Za življenje smo pogledali v ostanke preteklosti, ki se želijo razrešiti v umu in telesu živečih. O vlogi podedovanih družinskih vzorcev - strahu, občutij in vedenj, ki ohranjajo krog trpljenja iz generacije v generacijo, je tekla beseda s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom in s poslušalci, ki so se oglasili v eter.

20. Pustna Sobotna iskrica je podala roko misijnarki s. Zvonki Mikec, misijonu v Namaachi v Mozambiku in predvsem otrokom, ki jim bodo darovi naših poslušalcev lajšali lakoto … Prisluhnite začetku dobrodelnega programa pustne sobote.

Koristno potovanje navznoter

Narcisoidnost je motnja, ki se kaže v obliki pretiranega občutka lastne pomembnosti, velike potrebe po občudovanju in pomanjkanju sočutja. O tem je spregovoril frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Doseganje ciljev in uresničevanje zadanega nas navdata z zadovoljstvom. Kaj je uspeh, kako merimo uspešnost in zakaj lahko pri nekaterih s klasičnimi metodami spodbujanja dosežemo nasproten učinek, smo se pogovarjali z mag. Alešem Vičičem, poslovnim in športnim psihologom, vedenjsko - kognitivnim terapevtom z bogatimi več desetletnimi izkušnjami pri delu z vrhunskimi športniki. Svoja znanja je v zadnjih nekaj letih iz sveta športa prenesel v poslovni svet, kjer svetuje in pomaga predvsem vodilnim, da bi znali razumeti in motivirati posameznike pri uresničevanju skupnih ciljev. 

Prav danes mineva 120 let od rojstva Martina Kojca, psihologa in pisatelja, ki nam je zapustil Učbenik življenja. To je njegova najbolj zanana knjiga. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in jo končal leta 1918. Do začetka 2. svetovne vojne je deloval v Nemčiji, kjer je med letoma 1930 in 1933 vodil praktično življenjsko posvetovalnico in dosegal s svojo psihoterapijo pomembne uspehe. Bil je prvi slovenski hipnotizer, napisal je več knjig, ki so največji odmev doživele v tujini, predvsem na Nizozemskem, kjer ponatisi izhajajo še danes. Martina Kojca nam je predstavil poznavalec Borut Pogačnik.

V oddaji smo se posvetili bolečim odnosom, kjer toksičnost ustvarja vzdušje brez sočutja na eni strani. Nadaljevali smo pogovor o narcisiodnosti, saj je več pisem poslušalcev kazalo na zanimanje za to temo in predvsem je v njih čutiti iskanje pomoči, izhoda iz peklenskih razmer. Z nami je bil klinični psiholog in frančiškan p. dr. Christian Gostečnik.

Tokrat smo se posvetili motnji, ki se kaže v obliki pretiranega občutka lastne pomembnosti, velike potrebe po občudovanju in pomanjkanja sočutja. Ali res živimo v dobi narcisoidnosti in kako v odnosu shajati z osebo, katerih življenjski scenarij je monodrama? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Pogovorne oddaje z Alenko Rebula Tuta ustvarjamo ob vsebinski podpori knjige Obljubljena dežela, katere avtorici sta go. Alenka in Josipa Prebeg. Narava je kraljestvo različnosti, tako je tudi s človekom. Vsak od nas je poseben. Prav naša drugačnost je največje bogastvo naše družine. Zato pazimo drug na drugega, kot na vrednoto. Sprejmimo, da dedek drugače razmišlja, babica še bolj. Kako se učimo sprejemanja in pogovora, ki rodi sadove in ne razdvaja? S sposobnostjo povezovalnega izražanja se ne rodimo, tega se učimo, pravi Alenka Rebula. 

Švicarski zdravnik in psiholog Carl Gustav Jung se je ukvarjal z analitično psihologijo: Vpliv njegovega dela sega na področja psihiatrije, antropologije, religiologijo in na umetnost s teorijo. Napisal je veliko del in kar nekaj jih je prevedenih tudi v slovenščino. V psihologijo je uvedel pomembne koncepte: introvertnost vs. ekstravertnost, kompleks, kolektivno nezavedno (podzavedno), arhetip ter animo in animusa. Mineva 60 let od njegove smrti, o njegovoem življenju in delu nam je nekaj več povedal psihiater dr. Jože magdič, ne zamudite oddaje.

V prvem delu oddaje smo predstavili izsledke najnovejše slovenske raziskave o tem, kakšno duševno stisko doživljajo ljudje med epidemijo. Ena od glavnih ugotovitev je, da so se težave v drugem valu povečale. Z nami je bila mlada raziskovalka Univerze na Primorskem, asist. Nina Krohne. V drugem delu smo spregovorili o psiholoških težavah po prebolelem covidu 19. O tem za kakšnimi posledicami trpijo bolniki, ki so bili zdravljeni na oddelkih za intenzivno nego, smo govorili s specialistko klinične psihologije na URI Soča asist. dr. Katjo Dular, univ. dipl. psih.

Mnogi se v razmeroma dolgem enoletnem obdobju epidemije soočajo z vse pogostejšim nihanjem razpoloženja. Pride dan, ko so optimistični, že v naslednjem potrti. To je pričakovano in realnost mnogih, pravi dr. Blanka Tacer, psihologinja, ki je razmišljala in iskala možne poti oprijemljivega ter motivacijo, ki bi nas obdržala na površju optimizma. 

Stiske, ki jih povzroča epidemija, so vse večje. Posbej se stopnjujejo pri osebah in njihovih odnosih, kjer je bilo že prej napeto. Kako lahko pomaga pogovor s strokovnjakom, kakšno vlogo ima psihološko svetovanje v teh časih in kaj lahko storimo sami za svoje notranje počutje? Naša sogovornica specialistka za psihološko svetovanje Julija Pelc je opozorila tudi na pomen telefona za psihološko podporo ob epidemiji: 080 51 00.

Gostili smo psihiatrinjo, dr. Zvezdano Snoj, s katero smo se pogovarjali o duševnih težavah s katerimi se ob diagnozi težke bolezni sooči marsikdo. Številne študije so pokazale, da so med bolniki z rakom psihične motnje prav posebej pogoste.