Življenje išče pot

VEČ ...|20. 1. 2023
Pravilen odziv vodstva in sodelavcev na trpinčenje na delovnem mestu

Spregovorili smo o pravilnem odzivu vodstva in sodelavcev na trpinčenje, ki se, žal, še vedno, večkrat dogaja na delovnem mestu. Naša gostja je bila politologinja in raziskovalka Doroteja Lešnik Mugnaioni

Pravilen odziv vodstva in sodelavcev na trpinčenje na delovnem mestu

Spregovorili smo o pravilnem odzivu vodstva in sodelavcev na trpinčenje, ki se, žal, še vedno, večkrat dogaja na delovnem mestu. Naša gostja je bila politologinja in raziskovalka Doroteja Lešnik Mugnaioni

mobingposlušati žrtevpriročnik NE nasilju!svetovanje

Življenje išče pot

Pravilen odziv vodstva in sodelavcev na trpinčenje na delovnem mestu

Spregovorili smo o pravilnem odzivu vodstva in sodelavcev na trpinčenje, ki se, žal, še vedno, večkrat dogaja na delovnem mestu. Naša gostja je bila politologinja in raziskovalka Doroteja Lešnik Mugnaioni

VEČ ...|20. 1. 2023
Pravilen odziv vodstva in sodelavcev na trpinčenje na delovnem mestu

Spregovorili smo o pravilnem odzivu vodstva in sodelavcev na trpinčenje, ki se, žal, še vedno, večkrat dogaja na delovnem mestu. Naša gostja je bila politologinja in raziskovalka Doroteja Lešnik Mugnaioni

s. Meta Potočnik

mobingposlušati žrtevpriročnik NE nasilju!svetovanje

Za življenje

VEČ ...|7. 1. 2023
Vsaka oblika nasilja ima odgovornega nosilca

Med nami je veliko nasilja, ki se celo povečuje: fizično, spolno, psihično, čustveno, verbalno nasilje, tu je mobing.... O tem, kako kot naj kot družba in posamezniki zavzamemo ničelno toleranco do kakršnegakoli nasilja smo govorili v tokratni oddaji Za življenje. Z nami je bil klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik, ki vedno znova poudarja: tisti, ki je nasilen, je odgovoren za svoje stanje in ravnanje.

Vsaka oblika nasilja ima odgovornega nosilca

Med nami je veliko nasilja, ki se celo povečuje: fizično, spolno, psihično, čustveno, verbalno nasilje, tu je mobing.... O tem, kako kot naj kot družba in posamezniki zavzamemo ničelno toleranco do kakršnegakoli nasilja smo govorili v tokratni oddaji Za življenje. Z nami je bil klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik, ki vedno znova poudarja: tisti, ki je nasilen, je odgovoren za svoje stanje in ravnanje.

odnosidružbanasiljevzgojamobingpsihično nasiljeduhovnost

Za življenje

Vsaka oblika nasilja ima odgovornega nosilca

Med nami je veliko nasilja, ki se celo povečuje: fizično, spolno, psihično, čustveno, verbalno nasilje, tu je mobing.... O tem, kako kot naj kot družba in posamezniki zavzamemo ničelno toleranco do kakršnegakoli nasilja smo govorili v tokratni oddaji Za življenje. Z nami je bil klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik, ki vedno znova poudarja: tisti, ki je nasilen, je odgovoren za svoje stanje in ravnanje.

VEČ ...|7. 1. 2023
Vsaka oblika nasilja ima odgovornega nosilca

Med nami je veliko nasilja, ki se celo povečuje: fizično, spolno, psihično, čustveno, verbalno nasilje, tu je mobing.... O tem, kako kot naj kot družba in posamezniki zavzamemo ničelno toleranco do kakršnegakoli nasilja smo govorili v tokratni oddaji Za življenje. Z nami je bil klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik, ki vedno znova poudarja: tisti, ki je nasilen, je odgovoren za svoje stanje in ravnanje.

Blaž Lesnik

odnosidružbanasiljevzgojamobingpsihično nasiljeduhovnost

Življenje išče pot

VEČ ...|28. 10. 2022
Zlorabe pri morebitni uvedbi evtanazije so neizogibne

Zlorabe pri morebitni uvedbi evtanazije bi bile neizogibne, saj zakon, ki bi dovoljeval umor ali samomor s pomočjo, ne more predvideti vseh situacij življenja. Predsednik Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavel Poredoš npr. opozarja, da število evtanazij v deželah, kjer je le-ta dovoljena, naraste pred dopusti, ko se verjetno svojci želijo »znebiti starih ljudi, ki so jim v nadlego«. Sem spada tudi vprašanje soglasja pri evtanaziranju otrok, ob interesu za organe za transplantacijo, ki jih odvzamejo še pri živem telesu. Odpira se tudi vprašanje bolnikov s psihiatričnimi motnjami in otrok s težkimi duševnimi in telesnimi boleznimi. Naši gostje dr. Roman Globokar, dr. Andrej Kravos in dr. Maja Ebert Moltara so prepričani, da bi z evtanazijo odprli Pandorino skrinjico, ki je več ne bomo mogli zapreti.

Zlorabe pri morebitni uvedbi evtanazije so neizogibne

Zlorabe pri morebitni uvedbi evtanazije bi bile neizogibne, saj zakon, ki bi dovoljeval umor ali samomor s pomočjo, ne more predvideti vseh situacij življenja. Predsednik Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavel Poredoš npr. opozarja, da število evtanazij v deželah, kjer je le-ta dovoljena, naraste pred dopusti, ko se verjetno svojci želijo »znebiti starih ljudi, ki so jim v nadlego«. Sem spada tudi vprašanje soglasja pri evtanaziranju otrok, ob interesu za organe za transplantacijo, ki jih odvzamejo še pri živem telesu. Odpira se tudi vprašanje bolnikov s psihiatričnimi motnjami in otrok s težkimi duševnimi in telesnimi boleznimi. Naši gostje dr. Roman Globokar, dr. Andrej Kravos in dr. Maja Ebert Moltara so prepričani, da bi z evtanazijo odprli Pandorino skrinjico, ki je več ne bomo mogli zapreti.

zlorabe evtanazijenasilje nad starejšimievtanazijski mobing

Življenje išče pot

Zlorabe pri morebitni uvedbi evtanazije so neizogibne

Zlorabe pri morebitni uvedbi evtanazije bi bile neizogibne, saj zakon, ki bi dovoljeval umor ali samomor s pomočjo, ne more predvideti vseh situacij življenja. Predsednik Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavel Poredoš npr. opozarja, da število evtanazij v deželah, kjer je le-ta dovoljena, naraste pred dopusti, ko se verjetno svojci želijo »znebiti starih ljudi, ki so jim v nadlego«. Sem spada tudi vprašanje soglasja pri evtanaziranju otrok, ob interesu za organe za transplantacijo, ki jih odvzamejo še pri živem telesu. Odpira se tudi vprašanje bolnikov s psihiatričnimi motnjami in otrok s težkimi duševnimi in telesnimi boleznimi. Naši gostje dr. Roman Globokar, dr. Andrej Kravos in dr. Maja Ebert Moltara so prepričani, da bi z evtanazijo odprli Pandorino skrinjico, ki je več ne bomo mogli zapreti.

VEČ ...|28. 10. 2022
Zlorabe pri morebitni uvedbi evtanazije so neizogibne

Zlorabe pri morebitni uvedbi evtanazije bi bile neizogibne, saj zakon, ki bi dovoljeval umor ali samomor s pomočjo, ne more predvideti vseh situacij življenja. Predsednik Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavel Poredoš npr. opozarja, da število evtanazij v deželah, kjer je le-ta dovoljena, naraste pred dopusti, ko se verjetno svojci želijo »znebiti starih ljudi, ki so jim v nadlego«. Sem spada tudi vprašanje soglasja pri evtanaziranju otrok, ob interesu za organe za transplantacijo, ki jih odvzamejo še pri živem telesu. Odpira se tudi vprašanje bolnikov s psihiatričnimi motnjami in otrok s težkimi duševnimi in telesnimi boleznimi. Naši gostje dr. Roman Globokar, dr. Andrej Kravos in dr. Maja Ebert Moltara so prepričani, da bi z evtanazijo odprli Pandorino skrinjico, ki je več ne bomo mogli zapreti.

s. Meta Potočnik

zlorabe evtanazijenasilje nad starejšimievtanazijski mobing

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|25. 1. 2023
Družba in nasilje

V luči dokumentarno-igrane serije Inhumanum: Nečloveško ravnanje človeka smo v oddaji spregovorili o nasilju. Dotaknili smo se najhujših kaznivih dejanj in njihovega vpliva na družbo ter odziva slednje na nasilje. Prav tako smo spregovorili o vplivu družine na morilsko vedenje, resocializaciji morilcev in o pomočeh žrtvam. Gostje so bili dekan Evropske pravne fakultete Nove Univerze dr. Boštjan Brezovnik, profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Gorazd Trpin, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik ter dramski igralec Ludvik Bagari.

Družba in nasilje

V luči dokumentarno-igrane serije Inhumanum: Nečloveško ravnanje človeka smo v oddaji spregovorili o nasilju. Dotaknili smo se najhujših kaznivih dejanj in njihovega vpliva na družbo ter odziva slednje na nasilje. Prav tako smo spregovorili o vplivu družine na morilsko vedenje, resocializaciji morilcev in o pomočeh žrtvam. Gostje so bili dekan Evropske pravne fakultete Nove Univerze dr. Boštjan Brezovnik, profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Gorazd Trpin, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik ter dramski igralec Ludvik Bagari.

Andrej Šinko

življenjenasiljedružba

Program zadnjega tedna

VEČ ...|29. 1. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. januar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. januar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Doživetja narave

VEČ ...|20. 1. 2023
Križ čez Nepal

Tokratni gost je strnil 46 let spoznavanja himalajske dežele, kjer je opravil vsaj 30 trekingov in tudi osem vzponov na najvišje gore sveta. Viki Grošelj je spregovoril o Križu čez Nepal - enem samem dolgem potovanju prek najvišjih vrhov nazaj k ljudem. 

Križ čez Nepal

Tokratni gost je strnil 46 let spoznavanja himalajske dežele, kjer je opravil vsaj 30 trekingov in tudi osem vzponov na najvišje gore sveta. Viki Grošelj je spregovoril o Križu čez Nepal - enem samem dolgem potovanju prek najvišjih vrhov nazaj k ljudem. 

Blaž Lesnik

svetovanjenaravaNepal

Za življenje

VEČ ...|28. 1. 2023
Zakaj se človek želi samo poškodovati

V novem letu je v oddajah Za življenje naša gostja tudi doc. dr. Andreja Poljanec, žena in mati petih otrok, po izobrazbi pa psihologinja, specialistka zakonske in družinske terapije, supervizorka. V oddajah smo odpirali različne aktualne tematike. Tokrat smo spregovorili o samo poškodovanju, ki je med mladimi zelo prisotno. Zakaj se človek sploh želi samo poškodovati, kaj se takrat v njem sprosti, kje so vzroki in kakšne so posledice, na kaj moramo biti pozorni odrasli, da to opazimo pri mladih in kako jim lahko pomagamo. Vabljeni k poslušanju. 

Zakaj se človek želi samo poškodovati

V novem letu je v oddajah Za življenje naša gostja tudi doc. dr. Andreja Poljanec, žena in mati petih otrok, po izobrazbi pa psihologinja, specialistka zakonske in družinske terapije, supervizorka. V oddajah smo odpirali različne aktualne tematike. Tokrat smo spregovorili o samo poškodovanju, ki je med mladimi zelo prisotno. Zakaj se človek sploh želi samo poškodovati, kaj se takrat v njem sprosti, kje so vzroki in kakšne so posledice, na kaj moramo biti pozorni odrasli, da to opazimo pri mladih in kako jim lahko pomagamo. Vabljeni k poslušanju. 

Mateja Feltrin Novljan

vzgojaduhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|29. 1. 2023
Mag. Jože Mohar o dogajanju na trgu krompirja in izzivih pridelave

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je bil naš gost mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat. Pred novo pridelovalno sezono je predstavil dogajanje na trgu krompirja. 

Mag. Jože Mohar o dogajanju na trgu krompirja in izzivih pridelave

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je bil naš gost mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat. Pred novo pridelovalno sezono je predstavil dogajanje na trgu krompirja. 

Robert Božič

kmetijstvokrompirtrg

Program zadnjega tedna

VEČ ...|29. 1. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. januar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. januar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Dogodki

VEČ ...|29. 1. 2023
Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Radio Ognjišče

nedleja blagrovErvin Mozetičpridiga

Moja zgodba

VEČ ...|29. 1. 2023
O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

Jože Bartolj

spominpolitikaaleksandrinkeIvan VetrihAngela VetrihMarija StanonikFranček BertoliniLjubezen na daljavoMoževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|29. 1. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pojdite in učite

VEČ ...|29. 1. 2023
Gost: p. janez Rus

Jezuit p. Janez Rus deluje v Rusiji, v mestu Novosibirsk je odgovoren za velik kulturni center in predsemenišče. Spregovoril je o svoji zanimivi življenjski poti in delu v medverskem in medkulturnem okolju.

Gost: p. janez Rus

Jezuit p. Janez Rus deluje v Rusiji, v mestu Novosibirsk je odgovoren za velik kulturni center in predsemenišče. Spregovoril je o svoji zanimivi življenjski poti in delu v medverskem in medkulturnem okolju.

Jure Sešek

duhovnostmisijonp. janez Severrusijanovosibirsk