Od slike do besede
Anselm Grün in Linda Jarosch sta avtorja knjige Kraljica in divja ženska, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi. Tokrat o likih Ane, modre ženske in Judite, bojevnice.
Od slike do besede
Anselm Grün in Linda Jarosch sta avtorja knjige Kraljica in divja ženska, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi. Tokrat o likih Ane, modre ženske in Judite, bojevnice.
Od slike do besede
Pater Anselm Grün in Linda Jarosch sta avtorja dela: Kraljica in divja ženska. V tokratni oddaji smo slišali, kako sta obdelala lik sodnice Debore in kraljice Estere.
Od slike do besede
Pater Anselm Grün in Linda Jarosch sta avtorja dela: Kraljica in divja ženska. V tokratni oddaji smo slišali, kako sta obdelala lik sodnice Debore in kraljice Estere.
Globine
Tokrat smo sledili svetopisemskemu stavku: »Velikokrat in na veliko načinov je Bog nekoč govoril očetom po prerokih...« Vprašali smo se, ali nas morda tudi danes spremlja potomka Bileamove oslice in ali prav tako kot njen lastnik ne prepoznamo sporočila, ki nam ga posreduje. Svetopisemske zgodbe so nas pospremile v poletje, ko vsakdanje obveznosti za nekaj časa zamenja počitniški oddih. Z nami je bil prof. dr. Stanko Gerjolj.
Globine
Tokrat smo sledili svetopisemskemu stavku: »Velikokrat in na veliko načinov je Bog nekoč govoril očetom po prerokih...« Vprašali smo se, ali nas morda tudi danes spremlja potomka Bileamove oslice in ali prav tako kot njen lastnik ne prepoznamo sporočila, ki nam ga posreduje. Svetopisemske zgodbe so nas pospremile v poletje, ko vsakdanje obveznosti za nekaj časa zamenja počitniški oddih. Z nami je bil prof. dr. Stanko Gerjolj.
Informativne oddaje
Letošnje leto je v Sloveniji namenjeno krepitvi duševnega zdravja, saj se že vsak četrti državljan vsaj enkrat v življenju sooči z neko obliko duševne motnje. Naša gostja v nocojšnjem tematskem Mozaiku dneva je bila psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek iz Sektorja za duševno zdravje in demenco pri Ministrstvu za zdravje. Pred mikrofon jo je povabila Meta Potočnik, govorili pa sta o težavnem dostopu do psihoterapije, o predlogu zakona o ureditvi tega področja ter o kriterijih izbire primerna psihoterapevta.
Informativne oddaje
Letošnje leto je v Sloveniji namenjeno krepitvi duševnega zdravja, saj se že vsak četrti državljan vsaj enkrat v življenju sooči z neko obliko duševne motnje. Naša gostja v nocojšnjem tematskem Mozaiku dneva je bila psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek iz Sektorja za duševno zdravje in demenco pri Ministrstvu za zdravje. Pred mikrofon jo je povabila Meta Potočnik, govorili pa sta o težavnem dostopu do psihoterapije, o predlogu zakona o ureditvi tega področja ter o kriterijih izbire primerna psihoterapevta.
Za življenje
Tokrat smo vstopili v vrtinec čustvenih zlorab, ki lahko za odnose pomeni pravo razdejanje. Težko ga je prepoznati, saj se pogosto zgodi, da obe strani v njem plešeta svojo vlogo. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V kontaktni oddaji so sodelovali tudi poslušalci s svojimi vprašanji.
Za življenje
Tokrat smo vstopili v vrtinec čustvenih zlorab, ki lahko za odnose pomeni pravo razdejanje. Težko ga je prepoznati, saj se pogosto zgodi, da obe strani v njem plešeta svojo vlogo. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V kontaktni oddaji so sodelovali tudi poslušalci s svojimi vprašanji.
Svetovalnica
Z nami je bila psihologinja Anja Čorič, ki prihaja iz Društva za razvijanje čuječnosti.
Svetovalnica
Z nami je bila psihologinja Anja Čorič, ki prihaja iz Društva za razvijanje čuječnosti.
Za življenje
V središču našega srca je vedno pogovor, ki je najprej pogovor s samim seboj. Kaj je v našem središču? Ali je to vest ali intuicija, ki nam pove, kaj je prav, kako početi stvari ali do česa moramo biti sočutni. Eno najpomembnejših vprašanj je gotovo, kako biti sočuten do samega sebe. Gost oddaje je bil tokrat frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.
Za življenje
V središču našega srca je vedno pogovor, ki je najprej pogovor s samim seboj. Kaj je v našem središču? Ali je to vest ali intuicija, ki nam pove, kaj je prav, kako početi stvari ali do česa moramo biti sočutni. Eno najpomembnejših vprašanj je gotovo, kako biti sočuten do samega sebe. Gost oddaje je bil tokrat frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.
Za življenje
Post pride zato, da bi nas prebudil iz naše otopelosti. Kdor gleda navzven, sanja. Kdor pogleda vase, se prebudi, je zapisal Jung. V oddaji Za življenje smo pogledali v ostanke preteklosti, ki se želijo razrešiti v umu in telesu živečih. O vlogi podedovanih družinskih vzorcev - strahu, občutij in vedenj, ki ohranjajo krog trpljenja iz generacije v generacijo, je tekla beseda s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom in s poslušalci, ki so se oglasili v eter.
Za življenje
Post pride zato, da bi nas prebudil iz naše otopelosti. Kdor gleda navzven, sanja. Kdor pogleda vase, se prebudi, je zapisal Jung. V oddaji Za življenje smo pogledali v ostanke preteklosti, ki se želijo razrešiti v umu in telesu živečih. O vlogi podedovanih družinskih vzorcev - strahu, občutij in vedenj, ki ohranjajo krog trpljenja iz generacije v generacijo, je tekla beseda s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom in s poslušalci, ki so se oglasili v eter.
Naš pogled
Počitniško pozdravljeni!
Ne glede na to, kje ste in s kom, so vaši dopustniški trenutki že mimo ali ste ravno sredi njih, morda pa odštevate do začetka letošnjih, upam, da ste te sreče mož in žena, ko v vsakem dnevu poskrbite za trenutek sprostitve, oddiha in odmika. Ne čakate vse leto na nekaj prostih tednov, ko že z vsem vrh glave obteženi komaj čakate izstopa iz predvidljive vsakdanjosti.
V pehanju za prepogosto neulovljivim, kar prepozno spoznamo, nam v času življenja spolzi mimo množica hipnih, a zelo pomembnih, čeprav kratkih utrinkov, ki bi do-dali žlahtnejši priokus, vnesli (več) smisla in vedrine, tudi za naprej.
Če smo skozi vsakdanji ritem ponavljajočega zaporedja vendarle pozorni na majhna odstopanja, na detajle, ali se potrudimo sami in igrivo vnašamo komaj opazne spremembe v vsak nov dan, svoj in ostalih sobivajočih, kar je veliko vredno, se naš čas gotovo vrti v globlji zavesti. Že samo ponavljanje stavka, ko zjutraj odpremo oči in si rečemo, da danes nič ne bo samo po sebi umevno, in seveda potem to tudi živimo, slej ali prej prinese spremembo.
Vrsto let že me bolj zanimata razpoloženje in vzdušje, v kakršnih bom preživela dopust, kot to, kam grem in kje bom. Zato običajno ne načrtujem vnaprej, vsaj ne nekaj mesecev prej. Težko se januarja vživljam v poletno soparo ali poleti v misli na silvestrovo. Ljubše mi je in veliko večji izziv nekaj dni prej, ali ko pač nastopi dopustniški dan D, razmišljati, kaj bi mi dobro delo, je bilo česa preveč, kaj pogrešam, si želim miru in tišine, ubega pred vrvežem ali prav nasprotno, pogrešam družbo, ljudi, velemesto, dogajanje, si želim aktivnosti, brez posedanja. Pa tudi vreme ne igra zanemarljive vloge.
Če mi uspe uskladiti idejo in potrebo srca, me počitniška doživetja pomirijo in sem hvaležna, ko me ob njih preplavi občutek, da sem, kjer je tisti trenutek odmerjen prostor tudi zame. Pa naj bo to kilometre daleč, na gori, ki je mojemu domu najbližja, ob natrpanem jezeru z le nekaj pol metra prostora zame ali na domačem dvorišču. Lokacija postane drugotnega pomena. Pomembno je le, kakšno je moje razpoloženje in počitniško vzdušje.
Spominjam se let, ko smo zaradi gradnje doma premišljeno vlagali in je bilo treba temu primerno iskati tudi možnosti letovanja. Kako nepozabno je vse do danes ostalo takratno preprosto, a vsebinsko pestro, pohajkovanje ob bližnjih jezerih ali do slapov, kakšnih prav veličastnih, čeprav skritih ob brezpotjih, pa izvirnost popotniških malic.
V pogovoru mi je ne dolgo tega starejša hči priznala, da so se ji ti naši posebni družinski počitniški tedni zdeli čudni. Takrat je misel seveda obdržala zase, jo je pa nosila v sebi, kako čudna starša sva. Zakaj ne hodimo, kot vsi normalni, na morje? Zakaj odkrivamo kotičke, ki niso obljudeni, zakaj moramo na pot, ne da bi imeli vnaprej določeno, kje bomo spali in če bo za nas sploh prenočišče? To je bil namreč kar klasičen scenarij. No, danes, ko se odrasli pogovarjava o tem, pa je nasmejana do ušes in z največ ohranjenimi spomini svojevrstnih počitniških prigod. Zabava nas s pripovedovanji marsikatero poletno popoldne.
Izkazali so se za dobro, z leti, drobci robinzonske zaupljivosti in spontanosti, zato jima ostajam zvesta in sta del mojega ne samo poletnega utripa, ampak življenja sploh.
Še bolj verjamem v to, ko vidim, da svet ne postaja, ampak je globalna vas, v kateri izgubljamo pristnost drugačnih. Še naprej bom torej lovila domače posebnosti, kolikor jih še je.
Morda se pa srečamo kje na razpotju za vogalom.
Pa lepe počitnice!
Naš gost
Ob bližnjem godu sv. Marte, ki ga praznujemo devetindvajsetega julija, smo k pogovoru povabili gospodinjo, ki v delu žena pri domači hiši, v družini, vidi veliko vrednost in bogastvo, Marto Toplak iz Juršincev blizu Ptuja. Dolga leta si prizadeva za ovrednotenje gospodinjstva, zato je ustanovila Muzej dediščine kraljic in Društva gospodinj, kjer v posebnih za to namenjenih prostorih ob godu sv. Marte tradicionalno pripravijo odmeven dogodek, udeleženke se učijo med drugim tudi kulinaričnih spretnosti. Marta Toplak je poleg številnih aktivnosti gospodinja na domači turistični kmetiji, predana žena ter mati.
Moja zgodba
Poslušate lahko nadaljevanje pričevanja Miklavža Kavčiča, rojenega leta 1932 v Šentjoštu nad Horjulom. V prejšnji oddaji je spregovoril o nasilni partizanski propagandi za OF, o nastanku VŠ v Šentjoštu in o prvem partizanskem napadu. Tokrat nadaljujemo s pripovedjo o neuspešnem partizanskem napadu na Šentjošt in o revolucionarnem maščevanju, ki je temu sledilo. Partizani so se kruto znesli nad civilisti, nedolžnimi domačini.
Duhovna misel
V Egiptu je muslimanski vladar kalif Al Hakim ukazal ...
Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Doživetja narave
S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.
Zgodbe za otroke
Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.
Ritem srca
Družili smo se ob izvrstni glasbi gospel legende in ene najbolj uspešnih gospel pevk vseh časov CeCe Winans. Letos spomladi je izšel njen album More Than This, ki je bil v Nashville-u posnet v živo, ob prepevanju več kot 1.200 zbranih, s čimer je želela CeCe Winans še poudariti vidik gospel in slavilne glasbe … da je to glasba, ki zares svoj namen dobi in zaživi, ko skupnost skupaj zapoje Bogu v čast in hvalo!
Petkov večer
Petkov večer je skušal prinesti osvežitev. Tokrat ne glasbene, ampak besedno. Slišali ste tri kratke humoreske duhovnika Karla Gržana, ki jih je izdal v knjigi založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.