Iz Betanije

VEČ ...|20. 10. 2021
O narcisoidni motnji

Narcisoidnost je motnja, ki se kaže v obliki pretiranega občutka lastne pomembnosti, velike potrebe po občudovanju in pomanjkanju sočutja. O tem je spregovoril frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

O narcisoidni motnji

Narcisoidnost je motnja, ki se kaže v obliki pretiranega občutka lastne pomembnosti, velike potrebe po občudovanju in pomanjkanju sočutja. O tem je spregovoril frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

odnosidružbaduhovnostpsihologijavzgoja

Iz Betanije

O narcisoidni motnji

Narcisoidnost je motnja, ki se kaže v obliki pretiranega občutka lastne pomembnosti, velike potrebe po občudovanju in pomanjkanju sočutja. O tem je spregovoril frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

VEČ ...|20. 10. 2021
O narcisoidni motnji

Narcisoidnost je motnja, ki se kaže v obliki pretiranega občutka lastne pomembnosti, velike potrebe po občudovanju in pomanjkanju sočutja. O tem je spregovoril frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

odnosidružbaduhovnostpsihologijavzgoja

Via positiva

VEČ ...|14. 10. 2021
Uspeh

Doseganje ciljev in uresničevanje zadanega nas navdata z zadovoljstvom. Kaj je uspeh, kako merimo uspešnost in zakaj lahko pri nekaterih s klasičnimi metodami spodbujanja dosežemo nasproten učinek, smo se pogovarjali z mag. Alešem Vičičem, poslovnim in športnim psihologom, vedenjsko - kognitivnim terapevtom z bogatimi več desetletnimi izkušnjami pri delu z vrhunskimi športniki. Svoja znanja je v zadnjih nekaj letih iz sveta športa prenesel v poslovni svet, kjer svetuje in pomaga predvsem vodilnim, da bi znali razumeti in motivirati posameznike pri uresničevanju skupnih ciljev. 

Uspeh

Doseganje ciljev in uresničevanje zadanega nas navdata z zadovoljstvom. Kaj je uspeh, kako merimo uspešnost in zakaj lahko pri nekaterih s klasičnimi metodami spodbujanja dosežemo nasproten učinek, smo se pogovarjali z mag. Alešem Vičičem, poslovnim in športnim psihologom, vedenjsko - kognitivnim terapevtom z bogatimi več desetletnimi izkušnjami pri delu z vrhunskimi športniki. Svoja znanja je v zadnjih nekaj letih iz sveta športa prenesel v poslovni svet, kjer svetuje in pomaga predvsem vodilnim, da bi znali razumeti in motivirati posameznike pri uresničevanju skupnih ciljev. 

družbapogovorodnosipsihologijasvetovanje

Via positiva

Uspeh

Doseganje ciljev in uresničevanje zadanega nas navdata z zadovoljstvom. Kaj je uspeh, kako merimo uspešnost in zakaj lahko pri nekaterih s klasičnimi metodami spodbujanja dosežemo nasproten učinek, smo se pogovarjali z mag. Alešem Vičičem, poslovnim in športnim psihologom, vedenjsko - kognitivnim terapevtom z bogatimi več desetletnimi izkušnjami pri delu z vrhunskimi športniki. Svoja znanja je v zadnjih nekaj letih iz sveta športa prenesel v poslovni svet, kjer svetuje in pomaga predvsem vodilnim, da bi znali razumeti in motivirati posameznike pri uresničevanju skupnih ciljev. 

VEČ ...|14. 10. 2021
Uspeh

Doseganje ciljev in uresničevanje zadanega nas navdata z zadovoljstvom. Kaj je uspeh, kako merimo uspešnost in zakaj lahko pri nekaterih s klasičnimi metodami spodbujanja dosežemo nasproten učinek, smo se pogovarjali z mag. Alešem Vičičem, poslovnim in športnim psihologom, vedenjsko - kognitivnim terapevtom z bogatimi več desetletnimi izkušnjami pri delu z vrhunskimi športniki. Svoja znanja je v zadnjih nekaj letih iz sveta športa prenesel v poslovni svet, kjer svetuje in pomaga predvsem vodilnim, da bi znali razumeti in motivirati posameznike pri uresničevanju skupnih ciljev. 

Radio Ognjišče

družbapogovorodnosipsihologijasvetovanje

Za življenje

VEČ ...|7. 8. 2021
Narcisoidnost drugič - kako v toksičnem odnosu spregovoriti o bolečini

V oddaji smo se posvetili bolečim odnosom, kjer toksičnost ustvarja vzdušje brez sočutja na eni strani. Nadaljevali smo pogovor o narcisiodnosti, saj je več pisem poslušalcev kazalo na zanimanje za to temo in predvsem je v njih čutiti iskanje pomoči, izhoda iz peklenskih razmer. Z nami je bil klinični psiholog in frančiškan p. dr. Christian Gostečnik.

Narcisoidnost drugič - kako v toksičnem odnosu spregovoriti o bolečini

V oddaji smo se posvetili bolečim odnosom, kjer toksičnost ustvarja vzdušje brez sočutja na eni strani. Nadaljevali smo pogovor o narcisiodnosti, saj je več pisem poslušalcev kazalo na zanimanje za to temo in predvsem je v njih čutiti iskanje pomoči, izhoda iz peklenskih razmer. Z nami je bil klinični psiholog in frančiškan p. dr. Christian Gostečnik.

odnosinarcisoidnostpsihologijavzgojaduhovnostempatija

Za življenje

Narcisoidnost drugič - kako v toksičnem odnosu spregovoriti o bolečini

V oddaji smo se posvetili bolečim odnosom, kjer toksičnost ustvarja vzdušje brez sočutja na eni strani. Nadaljevali smo pogovor o narcisiodnosti, saj je več pisem poslušalcev kazalo na zanimanje za to temo in predvsem je v njih čutiti iskanje pomoči, izhoda iz peklenskih razmer. Z nami je bil klinični psiholog in frančiškan p. dr. Christian Gostečnik.

VEČ ...|7. 8. 2021
Narcisoidnost drugič - kako v toksičnem odnosu spregovoriti o bolečini

V oddaji smo se posvetili bolečim odnosom, kjer toksičnost ustvarja vzdušje brez sočutja na eni strani. Nadaljevali smo pogovor o narcisiodnosti, saj je več pisem poslušalcev kazalo na zanimanje za to temo in predvsem je v njih čutiti iskanje pomoči, izhoda iz peklenskih razmer. Z nami je bil klinični psiholog in frančiškan p. dr. Christian Gostečnik.

Radio Ognjišče

odnosinarcisoidnostpsihologijavzgojaduhovnostempatija

Za življenje

VEČ ...|3. 7. 2021
Narcisoidnost - življenje kot monodrama

Tokrat smo se posvetili motnji, ki se kaže v obliki pretiranega občutka lastne pomembnosti, velike potrebe po občudovanju in pomanjkanja sočutja. Ali res živimo v dobi narcisoidnosti in kako v odnosu shajati z osebo, katerih življenjski scenarij je monodrama? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Narcisoidnost - življenje kot monodrama

Tokrat smo se posvetili motnji, ki se kaže v obliki pretiranega občutka lastne pomembnosti, velike potrebe po občudovanju in pomanjkanja sočutja. Ali res živimo v dobi narcisoidnosti in kako v odnosu shajati z osebo, katerih življenjski scenarij je monodrama? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

vzgojaduhovnostodnosidružbanarcisoidna motnjapsihologija

Za življenje

Narcisoidnost - življenje kot monodrama

Tokrat smo se posvetili motnji, ki se kaže v obliki pretiranega občutka lastne pomembnosti, velike potrebe po občudovanju in pomanjkanja sočutja. Ali res živimo v dobi narcisoidnosti in kako v odnosu shajati z osebo, katerih življenjski scenarij je monodrama? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

VEČ ...|3. 7. 2021
Narcisoidnost - življenje kot monodrama

Tokrat smo se posvetili motnji, ki se kaže v obliki pretiranega občutka lastne pomembnosti, velike potrebe po občudovanju in pomanjkanja sočutja. Ali res živimo v dobi narcisoidnosti in kako v odnosu shajati z osebo, katerih življenjski scenarij je monodrama? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

vzgojaduhovnostodnosidružbanarcisoidna motnjapsihologija

Za življenje

VEČ ...|12. 6. 2021
Biti iskreno v sebi in kakovostno v odnosih z drugimi

Pogovorne oddaje z Alenko Rebula Tuta ustvarjamo ob vsebinski podpori knjige Obljubljena dežela, katere avtorici sta go. Alenka in Josipa Prebeg. Narava je kraljestvo različnosti, tako je tudi s človekom. Vsak od nas je poseben. Prav naša drugačnost je največje bogastvo naše družine. Zato pazimo drug na drugega, kot na vrednoto. Sprejmimo, da dedek drugače razmišlja, babica še bolj. Kako se učimo sprejemanja in pogovora, ki rodi sadove in ne razdvaja? S sposobnostjo povezovalnega izražanja se ne rodimo, tega se učimo, pravi Alenka Rebula. 

Biti iskreno v sebi in kakovostno v odnosih z drugimi

Pogovorne oddaje z Alenko Rebula Tuta ustvarjamo ob vsebinski podpori knjige Obljubljena dežela, katere avtorici sta go. Alenka in Josipa Prebeg. Narava je kraljestvo različnosti, tako je tudi s človekom. Vsak od nas je poseben. Prav naša drugačnost je največje bogastvo naše družine. Zato pazimo drug na drugega, kot na vrednoto. Sprejmimo, da dedek drugače razmišlja, babica še bolj. Kako se učimo sprejemanja in pogovora, ki rodi sadove in ne razdvaja? S sposobnostjo povezovalnega izražanja se ne rodimo, tega se učimo, pravi Alenka Rebula. 

vzgojapogovorodnosimladiizobraževanjepsihologija

Za življenje

Biti iskreno v sebi in kakovostno v odnosih z drugimi

Pogovorne oddaje z Alenko Rebula Tuta ustvarjamo ob vsebinski podpori knjige Obljubljena dežela, katere avtorici sta go. Alenka in Josipa Prebeg. Narava je kraljestvo različnosti, tako je tudi s človekom. Vsak od nas je poseben. Prav naša drugačnost je največje bogastvo naše družine. Zato pazimo drug na drugega, kot na vrednoto. Sprejmimo, da dedek drugače razmišlja, babica še bolj. Kako se učimo sprejemanja in pogovora, ki rodi sadove in ne razdvaja? S sposobnostjo povezovalnega izražanja se ne rodimo, tega se učimo, pravi Alenka Rebula. 

VEČ ...|12. 6. 2021
Biti iskreno v sebi in kakovostno v odnosih z drugimi

Pogovorne oddaje z Alenko Rebula Tuta ustvarjamo ob vsebinski podpori knjige Obljubljena dežela, katere avtorici sta go. Alenka in Josipa Prebeg. Narava je kraljestvo različnosti, tako je tudi s človekom. Vsak od nas je poseben. Prav naša drugačnost je največje bogastvo naše družine. Zato pazimo drug na drugega, kot na vrednoto. Sprejmimo, da dedek drugače razmišlja, babica še bolj. Kako se učimo sprejemanja in pogovora, ki rodi sadove in ne razdvaja? S sposobnostjo povezovalnega izražanja se ne rodimo, tega se učimo, pravi Alenka Rebula. 

Nataša Ličen

vzgojapogovorodnosimladiizobraževanjepsihologija

Od slike do besede

VEČ ...|25. 5. 2021
Carl Gustav Jung, eden najpomebnejših psihologov in filozofov 20. stoletja

Švicarski zdravnik in psiholog Carl Gustav Jung se je ukvarjal z analitično psihologijo: Vpliv njegovega dela sega na področja psihiatrije, antropologije, religiologijo in na umetnost s teorijo. Napisal je veliko del in kar nekaj jih je prevedenih tudi v slovenščino. V psihologijo je uvedel pomembne koncepte: introvertnost vs. ekstravertnost, kompleks, kolektivno nezavedno (podzavedno), arhetip ter animo in animusa. Mineva 60 let od njegove smrti, o njegovoem življenju in delu nam je nekaj več povedal psihiater dr. Jože magdič, ne zamudite oddaje.

Carl Gustav Jung, eden najpomebnejših psihologov in filozofov 20. stoletja

Švicarski zdravnik in psiholog Carl Gustav Jung se je ukvarjal z analitično psihologijo: Vpliv njegovega dela sega na področja psihiatrije, antropologije, religiologijo in na umetnost s teorijo. Napisal je veliko del in kar nekaj jih je prevedenih tudi v slovenščino. V psihologijo je uvedel pomembne koncepte: introvertnost vs. ekstravertnost, kompleks, kolektivno nezavedno (podzavedno), arhetip ter animo in animusa. Mineva 60 let od njegove smrti, o njegovoem življenju in delu nam je nekaj več povedal psihiater dr. Jože magdič, ne zamudite oddaje.

psihologijazdravjeduhovnost

Od slike do besede

Carl Gustav Jung, eden najpomebnejših psihologov in filozofov 20. stoletja

Švicarski zdravnik in psiholog Carl Gustav Jung se je ukvarjal z analitično psihologijo: Vpliv njegovega dela sega na področja psihiatrije, antropologije, religiologijo in na umetnost s teorijo. Napisal je veliko del in kar nekaj jih je prevedenih tudi v slovenščino. V psihologijo je uvedel pomembne koncepte: introvertnost vs. ekstravertnost, kompleks, kolektivno nezavedno (podzavedno), arhetip ter animo in animusa. Mineva 60 let od njegove smrti, o njegovoem življenju in delu nam je nekaj več povedal psihiater dr. Jože magdič, ne zamudite oddaje.

VEČ ...|25. 5. 2021
Carl Gustav Jung, eden najpomebnejših psihologov in filozofov 20. stoletja

Švicarski zdravnik in psiholog Carl Gustav Jung se je ukvarjal z analitično psihologijo: Vpliv njegovega dela sega na področja psihiatrije, antropologije, religiologijo in na umetnost s teorijo. Napisal je veliko del in kar nekaj jih je prevedenih tudi v slovenščino. V psihologijo je uvedel pomembne koncepte: introvertnost vs. ekstravertnost, kompleks, kolektivno nezavedno (podzavedno), arhetip ter animo in animusa. Mineva 60 let od njegove smrti, o njegovoem življenju in delu nam je nekaj več povedal psihiater dr. Jože magdič, ne zamudite oddaje.

Mateja Subotičanec

psihologijazdravjeduhovnost

Pogovor o

VEČ ...|10. 3. 2021
Psihološke posledice covida-19

V prvem delu oddaje smo predstavili izsledke najnovejše slovenske raziskave o tem, kakšno duševno stisko doživljajo ljudje med epidemijo. Ena od glavnih ugotovitev je, da so se težave v drugem valu povečale. Z nami je bila mlada raziskovalka Univerze na Primorskem, asist. Nina Krohne. V drugem delu smo spregovorili o psiholoških težavah po prebolelem covidu 19. O tem za kakšnimi posledicami trpijo bolniki, ki so bili zdravljeni na oddelkih za intenzivno nego, smo govorili s specialistko klinične psihologije na URI Soča asist. dr. Katjo Dular, univ. dipl. psih.

Psihološke posledice covida-19

V prvem delu oddaje smo predstavili izsledke najnovejše slovenske raziskave o tem, kakšno duševno stisko doživljajo ljudje med epidemijo. Ena od glavnih ugotovitev je, da so se težave v drugem valu povečale. Z nami je bila mlada raziskovalka Univerze na Primorskem, asist. Nina Krohne. V drugem delu smo spregovorili o psiholoških težavah po prebolelem covidu 19. O tem za kakšnimi posledicami trpijo bolniki, ki so bili zdravljeni na oddelkih za intenzivno nego, smo govorili s specialistko klinične psihologije na URI Soča asist. dr. Katjo Dular, univ. dipl. psih.

koronaviruspsihologija

Pogovor o

Psihološke posledice covida-19

V prvem delu oddaje smo predstavili izsledke najnovejše slovenske raziskave o tem, kakšno duševno stisko doživljajo ljudje med epidemijo. Ena od glavnih ugotovitev je, da so se težave v drugem valu povečale. Z nami je bila mlada raziskovalka Univerze na Primorskem, asist. Nina Krohne. V drugem delu smo spregovorili o psiholoških težavah po prebolelem covidu 19. O tem za kakšnimi posledicami trpijo bolniki, ki so bili zdravljeni na oddelkih za intenzivno nego, smo govorili s specialistko klinične psihologije na URI Soča asist. dr. Katjo Dular, univ. dipl. psih.

VEČ ...|10. 3. 2021
Psihološke posledice covida-19

V prvem delu oddaje smo predstavili izsledke najnovejše slovenske raziskave o tem, kakšno duševno stisko doživljajo ljudje med epidemijo. Ena od glavnih ugotovitev je, da so se težave v drugem valu povečale. Z nami je bila mlada raziskovalka Univerze na Primorskem, asist. Nina Krohne. V drugem delu smo spregovorili o psiholoških težavah po prebolelem covidu 19. O tem za kakšnimi posledicami trpijo bolniki, ki so bili zdravljeni na oddelkih za intenzivno nego, smo govorili s specialistko klinične psihologije na URI Soča asist. dr. Katjo Dular, univ. dipl. psih.

Radio Ognjišče

koronaviruspsihologija

Via positiva

VEČ ...|28. 1. 2021
Dinamika razpoloženj je pričakovana

Mnogi se v razmeroma dolgem enoletnem obdobju epidemije soočajo z vse pogostejšim nihanjem razpoloženja. Pride dan, ko so optimistični, že v naslednjem potrti. To je pričakovano in realnost mnogih, pravi dr. Blanka Tacer, psihologinja, ki je razmišljala in iskala možne poti oprijemljivega ter motivacijo, ki bi nas obdržala na površju optimizma. 

Dinamika razpoloženj je pričakovana

Mnogi se v razmeroma dolgem enoletnem obdobju epidemije soočajo z vse pogostejšim nihanjem razpoloženja. Pride dan, ko so optimistični, že v naslednjem potrti. To je pričakovano in realnost mnogih, pravi dr. Blanka Tacer, psihologinja, ki je razmišljala in iskala možne poti oprijemljivega ter motivacijo, ki bi nas obdržala na površju optimizma. 

družbavzgojasvetovanjepogovorodnosipsihologijakoronavirus

Via positiva

Dinamika razpoloženj je pričakovana

Mnogi se v razmeroma dolgem enoletnem obdobju epidemije soočajo z vse pogostejšim nihanjem razpoloženja. Pride dan, ko so optimistični, že v naslednjem potrti. To je pričakovano in realnost mnogih, pravi dr. Blanka Tacer, psihologinja, ki je razmišljala in iskala možne poti oprijemljivega ter motivacijo, ki bi nas obdržala na površju optimizma. 

VEČ ...|28. 1. 2021
Dinamika razpoloženj je pričakovana

Mnogi se v razmeroma dolgem enoletnem obdobju epidemije soočajo z vse pogostejšim nihanjem razpoloženja. Pride dan, ko so optimistični, že v naslednjem potrti. To je pričakovano in realnost mnogih, pravi dr. Blanka Tacer, psihologinja, ki je razmišljala in iskala možne poti oprijemljivega ter motivacijo, ki bi nas obdržala na površju optimizma. 

Nataša Ličen

družbavzgojasvetovanjepogovorodnosipsihologijakoronavirus

Svetovalnica

VEČ ...|15. 5. 2020
Skrb za duševno zdravje ob transplantaciji

Tokrat smo spregovorili o eni najtežjih življenjskih preizkušenj - o presaditvi organa. Zelo pomembno je duševno spremljanje celotnega procesa. O tem smo govorili s klinično psihologinjo dr. Bernardo Logar Zakrajšek.

Skrb za duševno zdravje ob transplantaciji

Tokrat smo spregovorili o eni najtežjih življenjskih preizkušenj - o presaditvi organa. Zelo pomembno je duševno spremljanje celotnega procesa. O tem smo govorili s klinično psihologinjo dr. Bernardo Logar Zakrajšek.

svetovanjezdravjepogovorodnosipsihologija

Svetovalnica

Skrb za duševno zdravje ob transplantaciji
Tokrat smo spregovorili o eni najtežjih življenjskih preizkušenj - o presaditvi organa. Zelo pomembno je duševno spremljanje celotnega procesa. O tem smo govorili s klinično psihologinjo dr. Bernardo Logar Zakrajšek.
VEČ ...|15. 5. 2020
Skrb za duševno zdravje ob transplantaciji
Tokrat smo spregovorili o eni najtežjih življenjskih preizkušenj - o presaditvi organa. Zelo pomembno je duševno spremljanje celotnega procesa. O tem smo govorili s klinično psihologinjo dr. Bernardo Logar Zakrajšek.

Nataša Ličen

svetovanjezdravjepogovorodnosipsihologija

Via positiva

VEČ ...|26. 3. 2020
KLjučno za zadovoljstvo so kakovostni odnosi

Dr. Kristijan Musek Lešnik je v pogovoru dejal, da so bili časi, ko se je stroka psiholoških znanosti posvečala predvsem možnostim krpanja človeka ob tegobah, z njegovimi patologijami. V zadnjih letih pa se del psihologije vse bolj posveča pozitivizmu, spoznava človeka tudi skozi njegove številne sposobnosti in potenciale. Ključni dejavnik človekovega zadovoljstva ni prav nič materialnega, ampak preprosto kakovost odnosov, ki jih ima s seboj in drugimi.

KLjučno za zadovoljstvo so kakovostni odnosi

Dr. Kristijan Musek Lešnik je v pogovoru dejal, da so bili časi, ko se je stroka psiholoških znanosti posvečala predvsem možnostim krpanja človeka ob tegobah, z njegovimi patologijami. V zadnjih letih pa se del psihologije vse bolj posveča pozitivizmu, spoznava človeka tudi skozi njegove številne sposobnosti in potenciale. Ključni dejavnik človekovega zadovoljstva ni prav nič materialnega, ampak preprosto kakovost odnosov, ki jih ima s seboj in drugimi.

družbaduhovnostodnosipogovorsvetovanjevzgojapsihologijazdravje

Via positiva

KLjučno za zadovoljstvo so kakovostni odnosi
Dr. Kristijan Musek Lešnik je v pogovoru dejal, da so bili časi, ko se je stroka psiholoških znanosti posvečala predvsem možnostim krpanja človeka ob tegobah, z njegovimi patologijami. V zadnjih letih pa se del psihologije vse bolj posveča pozitivizmu, spoznava človeka tudi skozi njegove številne sposobnosti in potenciale. Ključni dejavnik človekovega zadovoljstva ni prav nič materialnega, ampak preprosto kakovost odnosov, ki jih ima s seboj in drugimi.
VEČ ...|26. 3. 2020
KLjučno za zadovoljstvo so kakovostni odnosi
Dr. Kristijan Musek Lešnik je v pogovoru dejal, da so bili časi, ko se je stroka psiholoških znanosti posvečala predvsem možnostim krpanja človeka ob tegobah, z njegovimi patologijami. V zadnjih letih pa se del psihologije vse bolj posveča pozitivizmu, spoznava človeka tudi skozi njegove številne sposobnosti in potenciale. Ključni dejavnik človekovega zadovoljstva ni prav nič materialnega, ampak preprosto kakovost odnosov, ki jih ima s seboj in drugimi.

Nataša Ličen

družbaduhovnostodnosipogovorsvetovanjevzgojapsihologijazdravje

Iz Betanije

VEČ ...|28. 9. 2018
Študij logoterapije

Največ šteje, kakšni smo kot ljudje, pravi logoterapevtka in psihiatrinja Cvijeta Pahljina. Tokrat je spregovorila o študiju logoterapije.

Študij logoterapije

Največ šteje, kakšni smo kot ljudje, pravi logoterapevtka in psihiatrinja Cvijeta Pahljina. Tokrat je spregovorila o študiju logoterapije.

izobraževanjepsihologijaterapija

Iz Betanije

Študij logoterapije
Največ šteje, kakšni smo kot ljudje, pravi logoterapevtka in psihiatrinja Cvijeta Pahljina. Tokrat je spregovorila o študiju logoterapije.
VEČ ...|28. 9. 2018
Študij logoterapije
Največ šteje, kakšni smo kot ljudje, pravi logoterapevtka in psihiatrinja Cvijeta Pahljina. Tokrat je spregovorila o študiju logoterapije.

Mateja Subotičanec

izobraževanjepsihologijaterapija

Naš gost Žarko Trušnovec

VEČ ...|28. 7. 2018
Gorski reševalec in psiholog, ki pomaga svojcem v stiski

Pred mikrofon smo povabili človeka, ki svoje bogate izkušnje, energijo in strokovnost nesebično posveča soljudem. Klici na pomoč so najpogostejši prav v poletnih mesecih, tolminska gorsko-reševalna postaja pa je ena najbolj obremenjenih. Naš gost je bil načelnik te postaje, gorski reševalec in psiholog Žarko Trušnovec, prejemnik mednarodne nagrade za solidarnost.

Gorski reševalec in psiholog, ki pomaga svojcem v stiski

Pred mikrofon smo povabili človeka, ki svoje bogate izkušnje, energijo in strokovnost nesebično posveča soljudem. Klici na pomoč so najpogostejši prav v poletnih mesecih, tolminska gorsko-reševalna postaja pa je ena najbolj obremenjenih. Naš gost je bil načelnik te postaje, gorski reševalec in psiholog Žarko Trušnovec, prejemnik mednarodne nagrade za solidarnost.

gorereševanjepsihologijanesreča

Naš gost Žarko Trušnovec

Gorski reševalec in psiholog, ki pomaga svojcem v stiski
Pred mikrofon smo povabili človeka, ki svoje bogate izkušnje, energijo in strokovnost nesebično posveča soljudem. Klici na pomoč so najpogostejši prav v poletnih mesecih, tolminska gorsko-reševalna postaja pa je ena najbolj obremenjenih. Naš gost je bil načelnik te postaje, gorski reševalec in psiholog Žarko Trušnovec, prejemnik mednarodne nagrade za solidarnost.
VEČ ...|28. 7. 2018
Gorski reševalec in psiholog, ki pomaga svojcem v stiski
Pred mikrofon smo povabili človeka, ki svoje bogate izkušnje, energijo in strokovnost nesebično posveča soljudem. Klici na pomoč so najpogostejši prav v poletnih mesecih, tolminska gorsko-reševalna postaja pa je ena najbolj obremenjenih. Naš gost je bil načelnik te postaje, gorski reševalec in psiholog Žarko Trušnovec, prejemnik mednarodne nagrade za solidarnost.

Blaž Lesnik

gorereševanjepsihologijanesreča

Naš gost

VEČ ...|21. 7. 2018
Psihologinja in terapevtka Silva Matos

V tokratnem sobotnem popoldnevu smo gostili psihologinjo in terapevtko Silvo Matos. Kot voditeljica številnih seminarjev, predavanj, delavnic in tudi kot individualna terapevtka spodbuja ljudi k odkrivanju kreativnih potencialov, jim pomaga pri obvladovanju stisk, svetuje o možnostih za razvoj in vzpostavljanju lepšega in bolj uspešnega ter zdravega načina življenja. Je tudi avtorica navdihujoče knjige Utrinki življenja in pred nedavnim izdanega leposlovnega dela Nevidne vezi.

Psihologinja in terapevtka Silva Matos

V tokratnem sobotnem popoldnevu smo gostili psihologinjo in terapevtko Silvo Matos. Kot voditeljica številnih seminarjev, predavanj, delavnic in tudi kot individualna terapevtka spodbuja ljudi k odkrivanju kreativnih potencialov, jim pomaga pri obvladovanju stisk, svetuje o možnostih za razvoj in vzpostavljanju lepšega in bolj uspešnega ter zdravega načina življenja. Je tudi avtorica navdihujoče knjige Utrinki življenja in pred nedavnim izdanega leposlovnega dela Nevidne vezi.

spominpogovorpsihologijakreativnost

Naš gost

Psihologinja in terapevtka Silva Matos
V tokratnem sobotnem popoldnevu smo gostili psihologinjo in terapevtko Silvo Matos. Kot voditeljica številnih seminarjev, predavanj, delavnic in tudi kot individualna terapevtka spodbuja ljudi k odkrivanju kreativnih potencialov, jim pomaga pri obvladovanju stisk, svetuje o možnostih za razvoj in vzpostavljanju lepšega in bolj uspešnega ter zdravega načina življenja. Je tudi avtorica navdihujoče knjige Utrinki življenja in pred nedavnim izdanega leposlovnega dela Nevidne vezi.
VEČ ...|21. 7. 2018
Psihologinja in terapevtka Silva Matos
V tokratnem sobotnem popoldnevu smo gostili psihologinjo in terapevtko Silvo Matos. Kot voditeljica številnih seminarjev, predavanj, delavnic in tudi kot individualna terapevtka spodbuja ljudi k odkrivanju kreativnih potencialov, jim pomaga pri obvladovanju stisk, svetuje o možnostih za razvoj in vzpostavljanju lepšega in bolj uspešnega ter zdravega načina življenja. Je tudi avtorica navdihujoče knjige Utrinki življenja in pred nedavnim izdanega leposlovnega dela Nevidne vezi.

Damijana Medved

spominpogovorpsihologijakreativnost

Mladoskop

VEČ ...|10. 5. 2018
Psihodermatologija

Včasih slišimo reči koga, da se v svoji koži ne počuti dobro, tudi otroke in mlade. Pogosto se na koži, največjem organu, zrcali naše počutje in zdravje. V Mladoskopu sta o psihodermatologiji govorila dr. Slobodan Vujasinovič in mag. Martin Lisec.

Psihodermatologija

Včasih slišimo reči koga, da se v svoji koži ne počuti dobro, tudi otroke in mlade. Pogosto se na koži, največjem organu, zrcali naše počutje in zdravje. V Mladoskopu sta o psihodermatologiji govorila dr. Slobodan Vujasinovič in mag. Martin Lisec.

mladizdravstvopsihologija

Mladoskop

Psihodermatologija
Včasih slišimo reči koga, da se v svoji koži ne počuti dobro, tudi otroke in mlade. Pogosto se na koži, največjem organu, zrcali naše počutje in zdravje. V Mladoskopu sta o psihodermatologiji govorila dr. Slobodan Vujasinovič in mag. Martin Lisec.
VEČ ...|10. 5. 2018
Psihodermatologija
Včasih slišimo reči koga, da se v svoji koži ne počuti dobro, tudi otroke in mlade. Pogosto se na koži, največjem organu, zrcali naše počutje in zdravje. V Mladoskopu sta o psihodermatologiji govorila dr. Slobodan Vujasinovič in mag. Martin Lisec.

Nataša Ličen

mladizdravstvopsihologija

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|14. 1. 2022
Slovenci in Evropa, pa še božič zraven

Slovenska javnost je v preteklosti imela v večini negativen odnos do Evropske unije in njenih institucij. Zgovoren je zgled prejšnjega predsednika vlade, ki so ga evropske institucije povabile v Bruselj, kjer naj bi, najbrž v luči predsedovanja Slovenije, nagovoril evropske poslance. Toda takratni premier je to vabilo gladko odklonil. Prijaznemu evropskemu vabilu je pljunil v obraz in v Sloveniji se niso zgražali nad tem dejanjem, ampak so ga slavili kot narodnega junaka kot nekakšnega Davida, ki si je upal izzvati »zateženega« evropskega Goljata. Pesnica Svetlana Makarovič ga je slavila kot narodnega junaka, ki se je upal upreti tistim zamaščenim bruseljskim birokratom, ki si nekaj domišljajo!

Komentira urednik revije Ognjišče Božo Rustja.

Slovenci in Evropa, pa še božič zraven

Slovenska javnost je v preteklosti imela v večini negativen odnos do Evropske unije in njenih institucij. Zgovoren je zgled prejšnjega predsednika vlade, ki so ga evropske institucije povabile v Bruselj, kjer naj bi, najbrž v luči predsedovanja Slovenije, nagovoril evropske poslance. Toda takratni premier je to vabilo gladko odklonil. Prijaznemu evropskemu vabilu je pljunil v obraz in v Sloveniji se niso zgražali nad tem dejanjem, ampak so ga slavili kot narodnega junaka kot nekakšnega Davida, ki si je upal izzvati »zateženega« evropskega Goljata. Pesnica Svetlana Makarovič ga je slavila kot narodnega junaka, ki se je upal upreti tistim zamaščenim bruseljskim birokratom, ki si nekaj domišljajo!

Komentira urednik revije Ognjišče Božo Rustja.

Božo Rustja

komentar

Dogodki

VEČ ...|24. 11. 2021
Klic dobrote 2021

Nastopili so: Orkester Cantabile, dirigent Marjan Grdadolnik, Patricija Avšič, violoncelo, MePZ Adoramus, Nuška DraščeK, Mojca Bitenc Križaj, Irena Yebuah Tiran, Eva Hren, Marjan Bunič, Andrej Jerman, Urša Sešek, Petra Stopar, Estera Stojko, Omar Naber, Kvatropirci, Ansambel Saša Avsenika, Petra Kodba, Neža Močnik in Simon Zgonc – mladi solisti z Glasbene Matice Ljubljana.

Klic dobrote 2021

Nastopili so: Orkester Cantabile, dirigent Marjan Grdadolnik, Patricija Avšič, violoncelo, MePZ Adoramus, Nuška DraščeK, Mojca Bitenc Križaj, Irena Yebuah Tiran, Eva Hren, Marjan Bunič, Andrej Jerman, Urša Sešek, Petra Stopar, Estera Stojko, Omar Naber, Kvatropirci, Ansambel Saša Avsenika, Petra Kodba, Neža Močnik in Simon Zgonc – mladi solisti z Glasbene Matice Ljubljana.

Radio Ognjišče

koncertdobrodelnostKaritas

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|29. 9. 2021
Pogovor z Gašperjem Miheličem iz 2B ter skupina Hazard

V prvem delu oddaje klepet z Gašperjem Miheličem iz dvojca 2B o novi pesmi “Vzemi me” ter predstavitev novosti Jana Plestenjaka “V naju še verjamem” z Marjetko Vovk. V drugem delu oddaje pa delovanje in glasba ene najuspešnejših slovenskih glasbenih skupin Hazard.

Pogovor z Gašperjem Miheličem iz 2B ter skupina Hazard

V prvem delu oddaje klepet z Gašperjem Miheličem iz dvojca 2B o novi pesmi “Vzemi me” ter predstavitev novosti Jana Plestenjaka “V naju še verjamem” z Marjetko Vovk. V drugem delu oddaje pa delovanje in glasba ene najuspešnejših slovenskih glasbenih skupin Hazard.

Marjan Bunič, Jure Sešek

mladistariglasbakulturazabava

Globine

VEČ ...|11. 1. 2022
Kdo so angeli?

Začelo se je peto leto cikla oddaj Globine. V januarski smo se podali med duhovna bitja, ki jih pozna več verstev, zanje pa tudi v sodobnem času vlada precejšnje zanimanje. Kaj o ANGELIH pravijo krščanski viri in kaj pravi Cerkveno izročilo o tem, kako naj bi se k njim zatekali in jih jih častili? Naš sogovornik je bil nadškof dr. Marjan Turnšek.

Kdo so angeli?

Začelo se je peto leto cikla oddaj Globine. V januarski smo se podali med duhovna bitja, ki jih pozna več verstev, zanje pa tudi v sodobnem času vlada precejšnje zanimanje. Kaj o ANGELIH pravijo krščanski viri in kaj pravi Cerkveno izročilo o tem, kako naj bi se k njim zatekali in jih jih častili? Naš sogovornik je bil nadškof dr. Marjan Turnšek.

Blaž Lesnik

duhovnostangelologijateologijaduhovni svetpogovordemoninadangelpadli angel

Svetovalnica

VEČ ...|20. 1. 2022
Dr. Eva Škobalj o budnosti v vzgoji

Čas epidemije je tudi priložnost za izboljšanje, za menjavo vzorcev v medsebojnih odnosih, ki ne delujejo več. O čuječnosti ali budnosti v vzgoji smo se pogovarjali z dr. Evo Škobalj, gimnazijsko profesorico in avtorica več knjig na to temo, ki že dve desetletji aktivno proučuje vpliv čuječnosti v vzgoji in v vsakodnevnih odnosih.  

Dr. Eva Škobalj o budnosti v vzgoji

Čas epidemije je tudi priložnost za izboljšanje, za menjavo vzorcev v medsebojnih odnosih, ki ne delujejo več. O čuječnosti ali budnosti v vzgoji smo se pogovarjali z dr. Evo Škobalj, gimnazijsko profesorico in avtorica več knjig na to temo, ki že dve desetletji aktivno proučuje vpliv čuječnosti v vzgoji in v vsakodnevnih odnosih.  

Nataša Ličen

svetovanjedružbaodnosiotrocimladivzgoja

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 1. 2022
Veverici oreh in podlasica

Morda niste vedeli, da je blaženi škof Anton Martin Slomšek pisal tudi basni. S kratkimi zgodbah, v katerih imajo živali človeške lastnosti, je želel učiti otroke in njihove skrbnike. V tejle basni spoznamo pregovor: »kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima.«

Veverici oreh in podlasica

Morda niste vedeli, da je blaženi škof Anton Martin Slomšek pisal tudi basni. S kratkimi zgodbah, v katerih imajo živali človeške lastnosti, je želel učiti otroke in njihove skrbnike. V tejle basni spoznamo pregovor: »kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima.«

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 1. 2022
Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejme dirigent in muzikolog Mirko Cuderman

Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejme dirigent in muzikolog Mirko Cuderman

Jože Bartolj

kulturaglasbaMirko Cuderman

Komentar Družina

VEČ ...|20. 1. 2022
Bogdan Dolenc: Kar boli tebe, boli tudi mene

Če skupaj molimo, potem drug o drugem drugače govorimo.

Bogdan Dolenc: Kar boli tebe, boli tudi mene

Če skupaj molimo, potem drug o drugem drugače govorimo.

Bogdan Dolenc

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|20. 1. 2022
Spominjamo se dne 20. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 20. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|20. 1. 2022
Zavetišče za zavržene rastline

Zavetišče za zavržene rastline obstaja od jeseni 2015, kot kulturno društvo pa od leta 2016. Skrbi za vse tiste (po večini sobne) rastline, ki so ostale brez toplega doma. Poleg rastlinjaka na Kraterju se jih lahko posvoji tudi iz njihove rastlinske galerije v podhodu Ajdovščina v Ljubljani. Idejo sta začeli kot preizkus razvijati akademski slikarki, Anamari Hrup in Eva Jera Hanžek. S slednjo smo se na sejmu Narava - zdravje tudi pogovarjali. 

Zavetišče za zavržene rastline

Zavetišče za zavržene rastline obstaja od jeseni 2015, kot kulturno društvo pa od leta 2016. Skrbi za vse tiste (po večini sobne) rastline, ki so ostale brez toplega doma. Poleg rastlinjaka na Kraterju se jih lahko posvoji tudi iz njihove rastlinske galerije v podhodu Ajdovščina v Ljubljani. Idejo sta začeli kot preizkus razvijati akademski slikarki, Anamari Hrup in Eva Jera Hanžek. S slednjo smo se na sejmu Narava - zdravje tudi pogovarjali. 

Nataša Ličen

izobraževanjepodjetništvonarava