V oddaji smo se posvetili bolečim odnosom, kjer toksičnost ustvarja vzdušje brez sočutja na eni strani. Nadaljevali smo pogovor o narcisiodnosti, saj je več pisem poslušalcev kazalo na zanimanje za to temo in predvsem je v njih čutiti iskanje pomoči, izhoda iz peklenskih razmer. Z nami je bil klinični psiholog in frančiškan p. dr. Christian Gostečnik.

Tokrat smo se posvetili motnji, ki se kaže v obliki pretiranega občutka lastne pomembnosti, velike potrebe po občudovanju in pomanjkanja sočutja. Ali res živimo v dobi narcisoidnosti in kako v odnosu shajati z osebo, katerih življenjski scenarij je monodrama? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Pogovorne oddaje z Alenko Rebula Tuta ustvarjamo ob vsebinski podpori knjige Obljubljena dežela, katere avtorici sta go. Alenka in Josipa Prebeg. Narava je kraljestvo različnosti, tako je tudi s človekom. Vsak od nas je poseben. Prav naša drugačnost je največje bogastvo naše družine. Zato pazimo drug na drugega, kot na vrednoto. Sprejmimo, da dedek drugače razmišlja, babica še bolj. Kako se učimo sprejemanja in pogovora, ki rodi sadove in ne razdvaja? S sposobnostjo povezovalnega izražanja se ne rodimo, tega se učimo, pravi Alenka Rebula. 

Švicarski zdravnik in psiholog Carl Gustav Jung se je ukvarjal z analitično psihologijo: Vpliv njegovega dela sega na področja psihiatrije, antropologije, religiologijo in na umetnost s teorijo. Napisal je veliko del in kar nekaj jih je prevedenih tudi v slovenščino. V psihologijo je uvedel pomembne koncepte: introvertnost vs. ekstravertnost, kompleks, kolektivno nezavedno (podzavedno), arhetip ter animo in animusa. Mineva 60 let od njegove smrti, o njegovoem življenju in delu nam je nekaj več povedal psihiater dr. Jože magdič, ne zamudite oddaje.

V prvem delu oddaje smo predstavili izsledke najnovejše slovenske raziskave o tem, kakšno duševno stisko doživljajo ljudje med epidemijo. Ena od glavnih ugotovitev je, da so se težave v drugem valu povečale. Z nami je bila mlada raziskovalka Univerze na Primorskem, asist. Nina Krohne. V drugem delu smo spregovorili o psiholoških težavah po prebolelem covidu 19. O tem za kakšnimi posledicami trpijo bolniki, ki so bili zdravljeni na oddelkih za intenzivno nego, smo govorili s specialistko klinične psihologije na URI Soča asist. dr. Katjo Dular, univ. dipl. psih.

Mnogi se v razmeroma dolgem enoletnem obdobju epidemije soočajo z vse pogostejšim nihanjem razpoloženja. Pride dan, ko so optimistični, že v naslednjem potrti. To je pričakovano in realnost mnogih, pravi dr. Blanka Tacer, psihologinja, ki je razmišljala in iskala možne poti oprijemljivega ter motivacijo, ki bi nas obdržala na površju optimizma.