Svetovalnica

VEČ ...|6. 2. 2025
Zakaj razvijati ustvarjalno pisanje?

Pred Prešernovim dnevom smo se vprašali, kako v času razmaha umetne inteligence razvijati ustvarjalnost. Posebej smo se ustavili pri pisanju, razmišljali smo o tem, ali obstajajo kakšne zakonitosti, kako odpreti vrata muzi in zakaj bi se kreativnega pisanja sploh lotili. Naš sogovornik je bil vodja delavnic ter avtor dramskih besedil Rok Sanda.

Zakaj razvijati ustvarjalno pisanje?

Pred Prešernovim dnevom smo se vprašali, kako v času razmaha umetne inteligence razvijati ustvarjalnost. Posebej smo se ustavili pri pisanju, razmišljali smo o tem, ali obstajajo kakšne zakonitosti, kako odpreti vrata muzi in zakaj bi se kreativnega pisanja sploh lotili. Naš sogovornik je bil vodja delavnic ter avtor dramskih besedil Rok Sanda.

kreativnostustvarjalnostpisanjebranjekulturaosebni razvoj

Svetovalnica

Zakaj razvijati ustvarjalno pisanje?

Pred Prešernovim dnevom smo se vprašali, kako v času razmaha umetne inteligence razvijati ustvarjalnost. Posebej smo se ustavili pri pisanju, razmišljali smo o tem, ali obstajajo kakšne zakonitosti, kako odpreti vrata muzi in zakaj bi se kreativnega pisanja sploh lotili. Naš sogovornik je bil vodja delavnic ter avtor dramskih besedil Rok Sanda.

VEČ ...|6. 2. 2025
Zakaj razvijati ustvarjalno pisanje?

Pred Prešernovim dnevom smo se vprašali, kako v času razmaha umetne inteligence razvijati ustvarjalnost. Posebej smo se ustavili pri pisanju, razmišljali smo o tem, ali obstajajo kakšne zakonitosti, kako odpreti vrata muzi in zakaj bi se kreativnega pisanja sploh lotili. Naš sogovornik je bil vodja delavnic ter avtor dramskih besedil Rok Sanda.

Blaž Lesnik

kreativnostustvarjalnostpisanjebranjekulturaosebni razvoj

Komentar Domovina.je

VEČ ...|27. 1. 2025
Milena Miklavčič: Brezčutnost

Avtorica obravnava brezčutnost v sodobnem svetu, vpliv pomanjkanja empatije na odnose in skupnosti, ter psihološke posledice površinskih interakcij. Poudarja pomen refleksije in gradnje zdravih odnosov za bolj empatičen svet.

Milena Miklavčič: Brezčutnost

Avtorica obravnava brezčutnost v sodobnem svetu, vpliv pomanjkanja empatije na odnose in skupnosti, ter psihološke posledice površinskih interakcij. Poudarja pomen refleksije in gradnje zdravih odnosov za bolj empatičen svet.

infodomovinakomentarzdravstvopolitikasodstvobrezčutnostMilena Miklavčičempatijaodnosiskupnostipsihološke posledicepovršinske interakcijerazvojnasiljeempatičen svet

Komentar Domovina.je

Milena Miklavčič: Brezčutnost

Avtorica obravnava brezčutnost v sodobnem svetu, vpliv pomanjkanja empatije na odnose in skupnosti, ter psihološke posledice površinskih interakcij. Poudarja pomen refleksije in gradnje zdravih odnosov za bolj empatičen svet.

VEČ ...|27. 1. 2025
Milena Miklavčič: Brezčutnost

Avtorica obravnava brezčutnost v sodobnem svetu, vpliv pomanjkanja empatije na odnose in skupnosti, ter psihološke posledice površinskih interakcij. Poudarja pomen refleksije in gradnje zdravih odnosov za bolj empatičen svet.

Milena Miklavčič

infodomovinakomentarzdravstvopolitikasodstvobrezčutnostMilena Miklavčičempatijaodnosiskupnostipsihološke posledicepovršinske interakcijerazvojnasiljeempatičen svet

Od slike do besede

VEČ ...|17. 12. 2024
Digitalna demenca

Knjiga Digitalna demenca je vsekakor dobro in koristno branje, še zlasti za starše odraščajočih otrok. Z nami v studiu je bila Mateja Bizjak Osredkar, ki je predstavila izredno koristnost te knjige. 

Digitalna demenca

Knjiga Digitalna demenca je vsekakor dobro in koristno branje, še zlasti za starše odraščajočih otrok. Z nami v studiu je bila Mateja Bizjak Osredkar, ki je predstavila izredno koristnost te knjige. 

knjigavzgojarazvoj

Od slike do besede

Digitalna demenca

Knjiga Digitalna demenca je vsekakor dobro in koristno branje, še zlasti za starše odraščajočih otrok. Z nami v studiu je bila Mateja Bizjak Osredkar, ki je predstavila izredno koristnost te knjige. 

VEČ ...|17. 12. 2024
Digitalna demenca

Knjiga Digitalna demenca je vsekakor dobro in koristno branje, še zlasti za starše odraščajočih otrok. Z nami v studiu je bila Mateja Bizjak Osredkar, ki je predstavila izredno koristnost te knjige. 

Mateja Subotičanec

knjigavzgojarazvoj

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 8. 2024
Festival kamišibaja - Razstava o mobilni telefoniji na Brniku

V Piranu se je s podelitvijo nagrad minulo nedeljo sklenil 7. mednarodni festival kamišibaja Beli delfin, ki je potekal v organizaciji društva Zapik. 

Tehniški muzej Slovenije pa je poskrbel, da so na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana odprli občasno gostujočo razstavo Halo! Kje si? / Hallo! Wer da?, ki prikazuje razvoj mobilne telefonije v Sloveniji in Nemčiji. Več v Kulturnih utrinkih.

Festival kamišibaja - Razstava o mobilni telefoniji na Brniku

V Piranu se je s podelitvijo nagrad minulo nedeljo sklenil 7. mednarodni festival kamišibaja Beli delfin, ki je potekal v organizaciji društva Zapik. 

Tehniški muzej Slovenije pa je poskrbel, da so na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana odprli občasno gostujočo razstavo Halo! Kje si? / Hallo! Wer da?, ki prikazuje razvoj mobilne telefonije v Sloveniji in Nemčiji. Več v Kulturnih utrinkih.

kulturakamišibaj gledališčerazstava razvoja mobilne telefonijeDragicaRopret ŽumerŠuštar in smrt

Kulturni utrinki

Festival kamišibaja - Razstava o mobilni telefoniji na Brniku

V Piranu se je s podelitvijo nagrad minulo nedeljo sklenil 7. mednarodni festival kamišibaja Beli delfin, ki je potekal v organizaciji društva Zapik. 

Tehniški muzej Slovenije pa je poskrbel, da so na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana odprli občasno gostujočo razstavo Halo! Kje si? / Hallo! Wer da?, ki prikazuje razvoj mobilne telefonije v Sloveniji in Nemčiji. Več v Kulturnih utrinkih.

VEČ ...|28. 8. 2024
Festival kamišibaja - Razstava o mobilni telefoniji na Brniku

V Piranu se je s podelitvijo nagrad minulo nedeljo sklenil 7. mednarodni festival kamišibaja Beli delfin, ki je potekal v organizaciji društva Zapik. 

Tehniški muzej Slovenije pa je poskrbel, da so na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana odprli občasno gostujočo razstavo Halo! Kje si? / Hallo! Wer da?, ki prikazuje razvoj mobilne telefonije v Sloveniji in Nemčiji. Več v Kulturnih utrinkih.

Jože Bartolj

kulturakamišibaj gledališčerazstava razvoja mobilne telefonijeDragicaRopret ŽumerŠuštar in smrt

Življenje išče pot

VEČ ...|8. 7. 2024
Maruši Horvat so blizu otroci in odrasli z motnjo v duševnem razvoju

Gibanje Vera in luč združuje osebe z motnjo v duševnem razvoju, njihove starše in prijatelje. Voditelji so prepričani, da je vsaka oseba dragocena in ima pravico do življenja, ljubezni, pomoči in tudi do zakramentov Cerkve. Lani so praznovali 40. obletnico gibanja v Sloveniji, jeseni je vodstvo kot provincialna koordinatorica prevzela Maruša Horvat z ekipo sodelavcev. Povedala nam je, kako vidi prihodnost gibanja in kaj ji pomeni to prostovoljno delo. 

Maruši Horvat so blizu otroci in odrasli z motnjo v duševnem razvoju

Gibanje Vera in luč združuje osebe z motnjo v duševnem razvoju, njihove starše in prijatelje. Voditelji so prepričani, da je vsaka oseba dragocena in ima pravico do življenja, ljubezni, pomoči in tudi do zakramentov Cerkve. Lani so praznovali 40. obletnico gibanja v Sloveniji, jeseni je vodstvo kot provincialna koordinatorica prevzela Maruša Horvat z ekipo sodelavcev. Povedala nam je, kako vidi prihodnost gibanja in kaj ji pomeni to prostovoljno delo. 

Vera in lučmotnja v duševnem razvojuzakramenti Cerkve

Življenje išče pot

Maruši Horvat so blizu otroci in odrasli z motnjo v duševnem razvoju

Gibanje Vera in luč združuje osebe z motnjo v duševnem razvoju, njihove starše in prijatelje. Voditelji so prepričani, da je vsaka oseba dragocena in ima pravico do življenja, ljubezni, pomoči in tudi do zakramentov Cerkve. Lani so praznovali 40. obletnico gibanja v Sloveniji, jeseni je vodstvo kot provincialna koordinatorica prevzela Maruša Horvat z ekipo sodelavcev. Povedala nam je, kako vidi prihodnost gibanja in kaj ji pomeni to prostovoljno delo. 

VEČ ...|8. 7. 2024
Maruši Horvat so blizu otroci in odrasli z motnjo v duševnem razvoju

Gibanje Vera in luč združuje osebe z motnjo v duševnem razvoju, njihove starše in prijatelje. Voditelji so prepričani, da je vsaka oseba dragocena in ima pravico do življenja, ljubezni, pomoči in tudi do zakramentov Cerkve. Lani so praznovali 40. obletnico gibanja v Sloveniji, jeseni je vodstvo kot provincialna koordinatorica prevzela Maruša Horvat z ekipo sodelavcev. Povedala nam je, kako vidi prihodnost gibanja in kaj ji pomeni to prostovoljno delo. 

s. Meta Potočnik

Vera in lučmotnja v duševnem razvojuzakramenti Cerkve

Vstani in hodi

VEČ ...|28. 4. 2024
Nasmehi, ki odpirajo srca

V Cankarjevem domu je še do 5. maja možen ogled fotografske razstave Nasmehi, ki odpirajo srca, ki predstavlja portrete oseb z motnjo v duševnem razvoju. Razstava je nastala v sodelovanju z Zavodom ZRIPS in fotografom Blažem S. Kobalom. V oddaji ste slišali pogovor z direktorico zavoda Marino Omahen in strokovno vodjo Polono Kotnjek, ki sta predstavili zakulisje nastanka razstave, pa tudi ostale dejavnosti, s katerimi se v zavodu ukvarjajo. Slišali pa ste tudi fotografov pogled.

Nasmehi, ki odpirajo srca

V Cankarjevem domu je še do 5. maja možen ogled fotografske razstave Nasmehi, ki odpirajo srca, ki predstavlja portrete oseb z motnjo v duševnem razvoju. Razstava je nastala v sodelovanju z Zavodom ZRIPS in fotografom Blažem S. Kobalom. V oddaji ste slišali pogovor z direktorico zavoda Marino Omahen in strokovno vodjo Polono Kotnjek, ki sta predstavili zakulisje nastanka razstave, pa tudi ostale dejavnosti, s katerimi se v zavodu ukvarjajo. Slišali pa ste tudi fotografov pogled.

ZRIPSBlaž S. KobalCankarjev domosebe z motnjo v duševnem razvoju

Vstani in hodi

Nasmehi, ki odpirajo srca

V Cankarjevem domu je še do 5. maja možen ogled fotografske razstave Nasmehi, ki odpirajo srca, ki predstavlja portrete oseb z motnjo v duševnem razvoju. Razstava je nastala v sodelovanju z Zavodom ZRIPS in fotografom Blažem S. Kobalom. V oddaji ste slišali pogovor z direktorico zavoda Marino Omahen in strokovno vodjo Polono Kotnjek, ki sta predstavili zakulisje nastanka razstave, pa tudi ostale dejavnosti, s katerimi se v zavodu ukvarjajo. Slišali pa ste tudi fotografov pogled.

VEČ ...|28. 4. 2024
Nasmehi, ki odpirajo srca

V Cankarjevem domu je še do 5. maja možen ogled fotografske razstave Nasmehi, ki odpirajo srca, ki predstavlja portrete oseb z motnjo v duševnem razvoju. Razstava je nastala v sodelovanju z Zavodom ZRIPS in fotografom Blažem S. Kobalom. V oddaji ste slišali pogovor z direktorico zavoda Marino Omahen in strokovno vodjo Polono Kotnjek, ki sta predstavili zakulisje nastanka razstave, pa tudi ostale dejavnosti, s katerimi se v zavodu ukvarjajo. Slišali pa ste tudi fotografov pogled.

Damijana Medved

ZRIPSBlaž S. KobalCankarjev domosebe z motnjo v duševnem razvoju

Naš pogled

VEČ ...|2. 1. 2024
Tadej Sadar: Naj novo postane staro. Brezkompromisno izpolnimo pomen besed: poštenost, iskrenost, ljubezen.

Urednik Radia Ognjišče, raziskuje prehod v novo dobo, govori o vplivu tehnološke revolucije, ki je primerljiva z najpomembnejšimi izumi v zgodovini, in o družbenopolitičnih pretresih, ki še vedno oblikujejo naš svet. Sadar poudarja pomembnost naravovarstva in nujnosti sprejemanja odgovornih odločitev za prihodnost. Avtor vabi k razmisleku o starodavnih vrednotah, kot so poštenost, iskrenost in ljubezen, ter njihovi pomembnosti v sodobnem svetu. Obenem vas vabi k drobnim, a pomembnim odločitvam, ki lahko pripomorejo k boljši prihodnosti in oblikujejo svet v boljši kraj za prihodnje generacije. Ta navdihujoča epizoda je namenjena vsem, ki iščejo upanje in smernice v teh turbulentnih časih.

Tadej Sadar: Naj novo postane staro. Brezkompromisno izpolnimo pomen besed: poštenost, iskrenost, ljubezen.

Urednik Radia Ognjišče, raziskuje prehod v novo dobo, govori o vplivu tehnološke revolucije, ki je primerljiva z najpomembnejšimi izumi v zgodovini, in o družbenopolitičnih pretresih, ki še vedno oblikujejo naš svet. Sadar poudarja pomembnost naravovarstva in nujnosti sprejemanja odgovornih odločitev za prihodnost. Avtor vabi k razmisleku o starodavnih vrednotah, kot so poštenost, iskrenost in ljubezen, ter njihovi pomembnosti v sodobnem svetu. Obenem vas vabi k drobnim, a pomembnim odločitvam, ki lahko pripomorejo k boljši prihodnosti in oblikujejo svet v boljši kraj za prihodnje generacije. Ta navdihujoča epizoda je namenjena vsem, ki iščejo upanje in smernice v teh turbulentnih časih.

komentartehnološka revolucijadružbapolitikanaravovarstvonaravapoštenostiskrenostljubezensodobni izzivitrajnostni razvojosebna odgovornostupanje

Naš pogled

Tadej Sadar: Naj novo postane staro. Brezkompromisno izpolnimo pomen besed: poštenost, iskrenost, ljubezen.

Urednik Radia Ognjišče, raziskuje prehod v novo dobo, govori o vplivu tehnološke revolucije, ki je primerljiva z najpomembnejšimi izumi v zgodovini, in o družbenopolitičnih pretresih, ki še vedno oblikujejo naš svet. Sadar poudarja pomembnost naravovarstva in nujnosti sprejemanja odgovornih odločitev za prihodnost. Avtor vabi k razmisleku o starodavnih vrednotah, kot so poštenost, iskrenost in ljubezen, ter njihovi pomembnosti v sodobnem svetu. Obenem vas vabi k drobnim, a pomembnim odločitvam, ki lahko pripomorejo k boljši prihodnosti in oblikujejo svet v boljši kraj za prihodnje generacije. Ta navdihujoča epizoda je namenjena vsem, ki iščejo upanje in smernice v teh turbulentnih časih.

VEČ ...|2. 1. 2024
Tadej Sadar: Naj novo postane staro. Brezkompromisno izpolnimo pomen besed: poštenost, iskrenost, ljubezen.

Urednik Radia Ognjišče, raziskuje prehod v novo dobo, govori o vplivu tehnološke revolucije, ki je primerljiva z najpomembnejšimi izumi v zgodovini, in o družbenopolitičnih pretresih, ki še vedno oblikujejo naš svet. Sadar poudarja pomembnost naravovarstva in nujnosti sprejemanja odgovornih odločitev za prihodnost. Avtor vabi k razmisleku o starodavnih vrednotah, kot so poštenost, iskrenost in ljubezen, ter njihovi pomembnosti v sodobnem svetu. Obenem vas vabi k drobnim, a pomembnim odločitvam, ki lahko pripomorejo k boljši prihodnosti in oblikujejo svet v boljši kraj za prihodnje generacije. Ta navdihujoča epizoda je namenjena vsem, ki iščejo upanje in smernice v teh turbulentnih časih.

Tadej Sadar

komentartehnološka revolucijadružbapolitikanaravovarstvonaravapoštenostiskrenostljubezensodobni izzivitrajnostni razvojosebna odgovornostupanje

Vstani in hodi

VEČ ...|25. 6. 2023
Specialna olimpiada

V Berlinu od 17. do 25. junija potekajo Poletne svetovne igre, ki združujejo specialne športnike - športnike z motnjo v duševnem razvoju. Iger se udeležujejo tudi naši športniki. Pred njihovim odhodom, smo posneli pogovor s predsednico Specialne olimpiade Slovenije Suzano Bohorč.

Specialna olimpiada

V Berlinu od 17. do 25. junija potekajo Poletne svetovne igre, ki združujejo specialne športnike - športnike z motnjo v duševnem razvoju. Iger se udeležujejo tudi naši športniki. Pred njihovim odhodom, smo posneli pogovor s predsednico Specialne olimpiade Slovenije Suzano Bohorč.

športspecialni športnikiosebe z motnjo v duševnem razvojuPoletne svetovne igreBerlin 2023

Vstani in hodi

Specialna olimpiada

V Berlinu od 17. do 25. junija potekajo Poletne svetovne igre, ki združujejo specialne športnike - športnike z motnjo v duševnem razvoju. Iger se udeležujejo tudi naši športniki. Pred njihovim odhodom, smo posneli pogovor s predsednico Specialne olimpiade Slovenije Suzano Bohorč.

VEČ ...|25. 6. 2023
Specialna olimpiada

V Berlinu od 17. do 25. junija potekajo Poletne svetovne igre, ki združujejo specialne športnike - športnike z motnjo v duševnem razvoju. Iger se udeležujejo tudi naši športniki. Pred njihovim odhodom, smo posneli pogovor s predsednico Specialne olimpiade Slovenije Suzano Bohorč.

Damijana Medved

športspecialni športnikiosebe z motnjo v duševnem razvojuPoletne svetovne igreBerlin 2023

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|8. 7. 2025
Marjana Debevec: Postajamo ljudje

»Mami, v bolnišnicah in domovih za ostarele se počutim neprijetno,« mi je ob odhodu z obiska moje tete v domu upokojencev dejal najmlajši sin. »Se strinjam,« sem mu odgovorila. »Tudi jaz se v teh prostorih ne počutim prijetno. Pa vendar ne gremo sem, da bi se počutili prijetno, ampak da bi bili blizu ljudem, ki so tukaj osamljeni ali kakorkoli trpijo.«

Marjana Debevec: Postajamo ljudje

»Mami, v bolnišnicah in domovih za ostarele se počutim neprijetno,« mi je ob odhodu z obiska moje tete v domu upokojencev dejal najmlajši sin. »Se strinjam,« sem mu odgovorila. »Tudi jaz se v teh prostorih ne počutim prijetno. Pa vendar ne gremo sem, da bi se počutili prijetno, ampak da bi bili blizu ljudem, ki so tukaj osamljeni ali kakorkoli trpijo.«

Marjana Debevec

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|4. 7. 2025
Marko Pavliha: O žalovanju

Marčevski komentar sem posvetil upanju s srčno željo, da bi papež Frančišek okreval. To se žal ni zgodilo in je v tuzemstvu preminil, da bi se preselil v onstranstvo, nasledil pa ga je Leon XIV., ki mu takisto želimo vse najboljše. Danes bi rad povedal nekaj misli o žalovanju, pri čemer mi bosta v pomoč dva odlomka iz mojega romana Potop, ki je pred nekaj meseci izšel pri založbi Chiara.

Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.

Marko Pavliha: O žalovanju

Marčevski komentar sem posvetil upanju s srčno željo, da bi papež Frančišek okreval. To se žal ni zgodilo in je v tuzemstvu preminil, da bi se preselil v onstranstvo, nasledil pa ga je Leon XIV., ki mu takisto želimo vse najboljše. Danes bi rad povedal nekaj misli o žalovanju, pri čemer mi bosta v pomoč dva odlomka iz mojega romana Potop, ki je pred nekaj meseci izšel pri založbi Chiara.

Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.

Marko Pavliha

komentardružbaduhovnost

Naš gost

VEČ ...|5. 7. 2025
Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Matjaž Merljak

spominživljenjedelodružbarojakiizseljenstvozdakanada

Kmetijska oddaja

VEČ ...|6. 7. 2025
Ciril Smrkolj o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje

Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.

Ciril Smrkolj o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje

Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.

Robert Božič

kmetijstvonaravaKGZS

Program zadnjega tedna

VEČ ...|9. 7. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. julij 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. julij 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Spominjamo se

VEČ ...|9. 7. 2025
Spominjamo se dne 9. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 9. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Svetovalnica

VEČ ...|9. 7. 2025
Ortopedska obutev na napotnico

Marsikdo ne ve, da smo ob določenih težavah s stopali upravičeni do napotnice za pridobitev ortopedske obutve, izdelane po meri in glede na zdravstvene težave, ki jih imamo. Svetoval je Miha Gros, direktor podjetja Migi

Ortopedska obutev na napotnico

Marsikdo ne ve, da smo ob določenih težavah s stopali upravičeni do napotnice za pridobitev ortopedske obutve, izdelane po meri in glede na zdravstvene težave, ki jih imamo. Svetoval je Miha Gros, direktor podjetja Migi

Nataša Ličen

svetovanjezdravjeobutev

Duhovna misel

VEČ ...|9. 7. 2025
Satanovi blagri

Blagor tistim, ki so ob nedeljah utrujeni in zaposleni, da ne morejo v cerkev, zakaj ti so moji najboljši sodelavci. Blagor tistim, ki se ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Satanovi blagri

Blagor tistim, ki so ob nedeljah utrujeni in zaposleni, da ne morejo v cerkev, zakaj ti so moji najboljši sodelavci. Blagor tistim, ki se ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|9. 7. 2025
Častitljivi del dne 9. 7.

Molile so redovnice - Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja.

Častitljivi del dne 9. 7.

Molile so redovnice - Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja.

Radio Ognjišče