Življenje išče pot

VEČ ...|22. 8. 2025
V času zdravljenja raka zdravi tudi podpora prijateljev

Bolniki z rakom so vsak drugi petek v mesecu povabljeni na Brezje  k molitvi in blagoslovu z relikvijami sv. Leopolda Mandiča. Kako veliko moč ima širša podpora okolice v času zdravljenja in po njem, sta povedala Miro Šlibar in Mateja Feltrin Novljan. 

V času zdravljenja raka zdravi tudi podpora prijateljev

Bolniki z rakom so vsak drugi petek v mesecu povabljeni na Brezje  k molitvi in blagoslovu z relikvijami sv. Leopolda Mandiča. Kako veliko moč ima širša podpora okolice v času zdravljenja in po njem, sta povedala Miro Šlibar in Mateja Feltrin Novljan. 

rakLeopold Mandićpodpora skupnosti

Življenje išče pot

V času zdravljenja raka zdravi tudi podpora prijateljev

Bolniki z rakom so vsak drugi petek v mesecu povabljeni na Brezje  k molitvi in blagoslovu z relikvijami sv. Leopolda Mandiča. Kako veliko moč ima širša podpora okolice v času zdravljenja in po njem, sta povedala Miro Šlibar in Mateja Feltrin Novljan. 

VEČ ...|22. 8. 2025
V času zdravljenja raka zdravi tudi podpora prijateljev

Bolniki z rakom so vsak drugi petek v mesecu povabljeni na Brezje  k molitvi in blagoslovu z relikvijami sv. Leopolda Mandiča. Kako veliko moč ima širša podpora okolice v času zdravljenja in po njem, sta povedala Miro Šlibar in Mateja Feltrin Novljan. 

s. Meta Potočnik

rakLeopold Mandićpodpora skupnosti

Komentar Domovina.je

VEČ ...|27. 1. 2025
Milena Miklavčič: Brezčutnost

Avtorica obravnava brezčutnost v sodobnem svetu, vpliv pomanjkanja empatije na odnose in skupnosti, ter psihološke posledice površinskih interakcij. Poudarja pomen refleksije in gradnje zdravih odnosov za bolj empatičen svet.

Milena Miklavčič: Brezčutnost

Avtorica obravnava brezčutnost v sodobnem svetu, vpliv pomanjkanja empatije na odnose in skupnosti, ter psihološke posledice površinskih interakcij. Poudarja pomen refleksije in gradnje zdravih odnosov za bolj empatičen svet.

infodomovinakomentarzdravstvopolitikasodstvobrezčutnostMilena Miklavčičempatijaodnosiskupnostipsihološke posledicepovršinske interakcijerazvojnasiljeempatičen svet

Komentar Domovina.je

Milena Miklavčič: Brezčutnost

Avtorica obravnava brezčutnost v sodobnem svetu, vpliv pomanjkanja empatije na odnose in skupnosti, ter psihološke posledice površinskih interakcij. Poudarja pomen refleksije in gradnje zdravih odnosov za bolj empatičen svet.

VEČ ...|27. 1. 2025
Milena Miklavčič: Brezčutnost

Avtorica obravnava brezčutnost v sodobnem svetu, vpliv pomanjkanja empatije na odnose in skupnosti, ter psihološke posledice površinskih interakcij. Poudarja pomen refleksije in gradnje zdravih odnosov za bolj empatičen svet.

Milena Miklavčič

infodomovinakomentarzdravstvopolitikasodstvobrezčutnostMilena Miklavčičempatijaodnosiskupnostipsihološke posledicepovršinske interakcijerazvojnasiljeempatičen svet

Pogovor o

VEČ ...|15. 1. 2025
Pravica do groba ter stališče verskih skupnosti do sežiga in raztrosa umrle osebe

V oddaji smo govorili o vse večkrat okrnjeni pravici do groba ter stališču katoliške, islamske in pravoslavne Cerkve do sežiga in raztrosa umrle osebe. V središču bodo teološki razlogi za klasičen pogreb telesa s krsto, novejši pojavi odnosa do smrti in pokopavanja v družbi ter nekatera odprta vprašanja kot je odnos komunalnih služb do pogreba s krsto, zakaj nekatera pokopališča več ne omogočajo pokopa s krsto in kakšen je vpliv stroškov na odločitev za klasičen ali žarni pokop. Sogovorniki so bili veliki sarajevski mufti Nedžad Grabus, nadškof Marjan Turnšek in nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar.

Pravica do groba ter stališče verskih skupnosti do sežiga in raztrosa umrle osebe

V oddaji smo govorili o vse večkrat okrnjeni pravici do groba ter stališču katoliške, islamske in pravoslavne Cerkve do sežiga in raztrosa umrle osebe. V središču bodo teološki razlogi za klasičen pogreb telesa s krsto, novejši pojavi odnosa do smrti in pokopavanja v družbi ter nekatera odprta vprašanja kot je odnos komunalnih služb do pogreba s krsto, zakaj nekatera pokopališča več ne omogočajo pokopa s krsto in kakšen je vpliv stroškov na odločitev za klasičen ali žarni pokop. Sogovorniki so bili veliki sarajevski mufti Nedžad Grabus, nadškof Marjan Turnšek in nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar.

žarni pokopverske skupnostipogreb s krsto

Pogovor o

Pravica do groba ter stališče verskih skupnosti do sežiga in raztrosa umrle osebe

V oddaji smo govorili o vse večkrat okrnjeni pravici do groba ter stališču katoliške, islamske in pravoslavne Cerkve do sežiga in raztrosa umrle osebe. V središču bodo teološki razlogi za klasičen pogreb telesa s krsto, novejši pojavi odnosa do smrti in pokopavanja v družbi ter nekatera odprta vprašanja kot je odnos komunalnih služb do pogreba s krsto, zakaj nekatera pokopališča več ne omogočajo pokopa s krsto in kakšen je vpliv stroškov na odločitev za klasičen ali žarni pokop. Sogovorniki so bili veliki sarajevski mufti Nedžad Grabus, nadškof Marjan Turnšek in nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar.

VEČ ...|15. 1. 2025
Pravica do groba ter stališče verskih skupnosti do sežiga in raztrosa umrle osebe

V oddaji smo govorili o vse večkrat okrnjeni pravici do groba ter stališču katoliške, islamske in pravoslavne Cerkve do sežiga in raztrosa umrle osebe. V središču bodo teološki razlogi za klasičen pogreb telesa s krsto, novejši pojavi odnosa do smrti in pokopavanja v družbi ter nekatera odprta vprašanja kot je odnos komunalnih služb do pogreba s krsto, zakaj nekatera pokopališča več ne omogočajo pokopa s krsto in kakšen je vpliv stroškov na odločitev za klasičen ali žarni pokop. Sogovorniki so bili veliki sarajevski mufti Nedžad Grabus, nadškof Marjan Turnšek in nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar.

Meta Potočnik

žarni pokopverske skupnostipogreb s krsto

Življenje išče pot

VEČ ...|17. 4. 2024
Matic Vidic o sobivanju Romov z lokalno skupnostjo

Naš gost, stalni diakon Matic Vidic, ki deluje pastoralno tudi med Romi je povedal, kako on vidi dokaj težavno sobivanje Romov z drugimi lokalnimi prebivalci na Dolenjskem. 

Matic Vidic o sobivanju Romov z lokalno skupnostjo

Naš gost, stalni diakon Matic Vidic, ki deluje pastoralno tudi med Romi je povedal, kako on vidi dokaj težavno sobivanje Romov z drugimi lokalnimi prebivalci na Dolenjskem. 

Matic Vidicmisijon med Romitežave v lokalni skupnosti

Življenje išče pot

Matic Vidic o sobivanju Romov z lokalno skupnostjo

Naš gost, stalni diakon Matic Vidic, ki deluje pastoralno tudi med Romi je povedal, kako on vidi dokaj težavno sobivanje Romov z drugimi lokalnimi prebivalci na Dolenjskem. 

VEČ ...|17. 4. 2024
Matic Vidic o sobivanju Romov z lokalno skupnostjo

Naš gost, stalni diakon Matic Vidic, ki deluje pastoralno tudi med Romi je povedal, kako on vidi dokaj težavno sobivanje Romov z drugimi lokalnimi prebivalci na Dolenjskem. 

s. Meta Potočnik

Matic Vidicmisijon med Romitežave v lokalni skupnosti

Življenje išče pot

VEČ ...|1. 1. 2024
Verske skupnosti odločno proti zapisu samomora s pomočjo zakonodajo

19. decembra je sedem večjih verskih skupnosti v Sloveniji podpisalo skupno izjavo glede uvajanja samomora s pomočjo v slovensko zakonodajo. to je dobrodošel prispevek civilne družbe, da bi predlog Srebrne niti končal parlamentarno pot in bi začeli s širšim družbenim pogovorom. Tokrat smo prisluhnili predsedniku slovenske škofovske konference dr. Andreju Sajetu.

Verske skupnosti odločno proti zapisu samomora s pomočjo zakonodajo

19. decembra je sedem večjih verskih skupnosti v Sloveniji podpisalo skupno izjavo glede uvajanja samomora s pomočjo v slovensko zakonodajo. to je dobrodošel prispevek civilne družbe, da bi predlog Srebrne niti končal parlamentarno pot in bi začeli s širšim družbenim pogovorom. Tokrat smo prisluhnili predsedniku slovenske škofovske konference dr. Andreju Sajetu.

civilna družbaverske skupnostisamomor s pomočjo

Življenje išče pot

Verske skupnosti odločno proti zapisu samomora s pomočjo zakonodajo

19. decembra je sedem večjih verskih skupnosti v Sloveniji podpisalo skupno izjavo glede uvajanja samomora s pomočjo v slovensko zakonodajo. to je dobrodošel prispevek civilne družbe, da bi predlog Srebrne niti končal parlamentarno pot in bi začeli s širšim družbenim pogovorom. Tokrat smo prisluhnili predsedniku slovenske škofovske konference dr. Andreju Sajetu.

VEČ ...|1. 1. 2024
Verske skupnosti odločno proti zapisu samomora s pomočjo zakonodajo

19. decembra je sedem večjih verskih skupnosti v Sloveniji podpisalo skupno izjavo glede uvajanja samomora s pomočjo v slovensko zakonodajo. to je dobrodošel prispevek civilne družbe, da bi predlog Srebrne niti končal parlamentarno pot in bi začeli s širšim družbenim pogovorom. Tokrat smo prisluhnili predsedniku slovenske škofovske konference dr. Andreju Sajetu.

s. Meta Potočnik

civilna družbaverske skupnostisamomor s pomočjo

Življenje išče pot

VEČ ...|14. 6. 2023
Programi za podporo družinam pri Zvezi Sožitje

Zveza Sožitje, ki jo številni dobro poznajo, letos praznuje 60 let prizadevanj za dostojanstveno in dostojno življenje oseb z motnjami v duševnem razvoju. Ob tej priložnosti so 23. maja to obletnico obeležili s posebnim dogodkom v Cankarjevem domu z naslovom Kjer je volja, tam je pot. Moja sogovornica je bila predsednica Branka Perne, ki je tudi sama mati otroka z motnjami v duševnem razvoju.

Programi za podporo družinam pri Zvezi Sožitje

Zveza Sožitje, ki jo številni dobro poznajo, letos praznuje 60 let prizadevanj za dostojanstveno in dostojno življenje oseb z motnjami v duševnem razvoju. Ob tej priložnosti so 23. maja to obletnico obeležili s posebnim dogodkom v Cankarjevem domu z naslovom Kjer je volja, tam je pot. Moja sogovornica je bila predsednica Branka Perne, ki je tudi sama mati otroka z motnjami v duševnem razvoju.

podpora družinambivanjske skupnostiprostovoljcisvetovanje

Življenje išče pot

Programi za podporo družinam pri Zvezi Sožitje

Zveza Sožitje, ki jo številni dobro poznajo, letos praznuje 60 let prizadevanj za dostojanstveno in dostojno življenje oseb z motnjami v duševnem razvoju. Ob tej priložnosti so 23. maja to obletnico obeležili s posebnim dogodkom v Cankarjevem domu z naslovom Kjer je volja, tam je pot. Moja sogovornica je bila predsednica Branka Perne, ki je tudi sama mati otroka z motnjami v duševnem razvoju.

VEČ ...|14. 6. 2023
Programi za podporo družinam pri Zvezi Sožitje

Zveza Sožitje, ki jo številni dobro poznajo, letos praznuje 60 let prizadevanj za dostojanstveno in dostojno življenje oseb z motnjami v duševnem razvoju. Ob tej priložnosti so 23. maja to obletnico obeležili s posebnim dogodkom v Cankarjevem domu z naslovom Kjer je volja, tam je pot. Moja sogovornica je bila predsednica Branka Perne, ki je tudi sama mati otroka z motnjami v duševnem razvoju.

s. Meta Potočnik

podpora družinambivanjske skupnostiprostovoljcisvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 2. 2023
Nevenka Ražman: Želimo omogočiti življenjske pogoje glede na potrebe in želje pri soustvarjanju življenja v hiši

V Divači so minuli teden odprli dve novi stanovanjski skupini Doma na Krasu. Pristojni si namreč že dlje časa prizadevajo za boljše življenjske pogoje oseb z motnjami v duševnem ali telesnem razvoju, zato jih nameravajo odpreti enajst (11). Na ta način se stanovalci lažje vključijo v okolje ter premagujejo osamljenost in izolacijo. Kako poteka ta proces, nam je povedala vršilka dolžnosti direktorja Doma na Krasu Nevenka Ražman.

Nevenka Ražman: Želimo omogočiti življenjske pogoje glede na potrebe in želje pri soustvarjanju življenja v hiši

V Divači so minuli teden odprli dve novi stanovanjski skupini Doma na Krasu. Pristojni si namreč že dlje časa prizadevajo za boljše življenjske pogoje oseb z motnjami v duševnem ali telesnem razvoju, zato jih nameravajo odpreti enajst (11). Na ta način se stanovalci lažje vključijo v okolje ter premagujejo osamljenost in izolacijo. Kako poteka ta proces, nam je povedala vršilka dolžnosti direktorja Doma na Krasu Nevenka Ražman.

infooskrbabivalne skupnosti

Informativni prispevki

Nevenka Ražman: Želimo omogočiti življenjske pogoje glede na potrebe in želje pri soustvarjanju življenja v hiši

V Divači so minuli teden odprli dve novi stanovanjski skupini Doma na Krasu. Pristojni si namreč že dlje časa prizadevajo za boljše življenjske pogoje oseb z motnjami v duševnem ali telesnem razvoju, zato jih nameravajo odpreti enajst (11). Na ta način se stanovalci lažje vključijo v okolje ter premagujejo osamljenost in izolacijo. Kako poteka ta proces, nam je povedala vršilka dolžnosti direktorja Doma na Krasu Nevenka Ražman.

VEČ ...|6. 2. 2023
Nevenka Ražman: Želimo omogočiti življenjske pogoje glede na potrebe in želje pri soustvarjanju življenja v hiši

V Divači so minuli teden odprli dve novi stanovanjski skupini Doma na Krasu. Pristojni si namreč že dlje časa prizadevajo za boljše življenjske pogoje oseb z motnjami v duševnem ali telesnem razvoju, zato jih nameravajo odpreti enajst (11). Na ta način se stanovalci lažje vključijo v okolje ter premagujejo osamljenost in izolacijo. Kako poteka ta proces, nam je povedala vršilka dolžnosti direktorja Doma na Krasu Nevenka Ražman.

Radio Ognjišče

infooskrbabivalne skupnosti

Življenje išče pot

VEČ ...|21. 12. 2022
Poroka Žana in Katarine v Skupnosti Človek v Sopotnici

Zgodba Žana in Katarine Gavrilovič, ki danes živita v terapevtski skupnosti v Sopotnici, kjer strokovnjaki pomagajo staršem priti iz različnih zasvojenosti. V tem času se jima je rodil drugi otrok in 19. novembra sta se tam tudi poročila. Ena večja preizkušnja je bila, ko sta morala za nekaj časa oddati v rejništvo prvega otroka.

Poroka Žana in Katarine v Skupnosti Človek v Sopotnici

Zgodba Žana in Katarine Gavrilovič, ki danes živita v terapevtski skupnosti v Sopotnici, kjer strokovnjaki pomagajo staršem priti iz različnih zasvojenosti. V tem času se jima je rodil drugi otrok in 19. novembra sta se tam tudi poročila. Ena večja preizkušnja je bila, ko sta morala za nekaj časa oddati v rejništvo prvega otroka.

poroka v Skupnosti Človekčustvena zrelostoddaja otroka v rejništvosvetovanje

Življenje išče pot

Poroka Žana in Katarine v Skupnosti Človek v Sopotnici

Zgodba Žana in Katarine Gavrilovič, ki danes živita v terapevtski skupnosti v Sopotnici, kjer strokovnjaki pomagajo staršem priti iz različnih zasvojenosti. V tem času se jima je rodil drugi otrok in 19. novembra sta se tam tudi poročila. Ena večja preizkušnja je bila, ko sta morala za nekaj časa oddati v rejništvo prvega otroka.

VEČ ...|21. 12. 2022
Poroka Žana in Katarine v Skupnosti Človek v Sopotnici

Zgodba Žana in Katarine Gavrilovič, ki danes živita v terapevtski skupnosti v Sopotnici, kjer strokovnjaki pomagajo staršem priti iz različnih zasvojenosti. V tem času se jima je rodil drugi otrok in 19. novembra sta se tam tudi poročila. Ena večja preizkušnja je bila, ko sta morala za nekaj časa oddati v rejništvo prvega otroka.

s. Meta Potočnik

poroka v Skupnosti Človekčustvena zrelostoddaja otroka v rejništvosvetovanje

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|29. 10. 2025
Pokojninska reforma

V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež. 

Pokojninska reforma

V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politikaživljenje

Za življenje

VEČ ...|1. 11. 2025
Svetost in bolečina smrti

Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si

Svetost in bolečina smrti

Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si

Blaž Lesnik

odnosiminljivostžalovanjeduhovnostbolečinaupanje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 11. 2025
Nužej Tolmaier in memoriam

V teh dneh se spominjamo tistih, ki jih ni več med nami. Zato smo v tej oddaji obudili spomin na letos preminulega neumornega kulturnega delavca na avstrijskem Koroškem, Nužeja Tolmaierja, dolgoletnega tajnika Krščanske kulturne zveze in predsednika Narodopisnega društva Urban Jarnik, ki je avgusta umrl v 84. letu starosti.

Nužej Tolmaier in memoriam

V teh dneh se spominjamo tistih, ki jih ni več med nami. Zato smo v tej oddaji obudili spomin na letos preminulega neumornega kulturnega delavca na avstrijskem Koroškem, Nužeja Tolmaierja, dolgoletnega tajnika Krščanske kulturne zveze in predsednika Narodopisnega društva Urban Jarnik, ki je avgusta umrl v 84. letu starosti.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Naš gost

VEČ ...|1. 11. 2025
Miro Šlibar, zlatomašnik

Zlatomašnik Miro Šlibar kot duhovnik že petdeset let črpa iz novomašnega gesla: »Njim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu.« (Rim, 8, 28). Je častni kaplan bazilike v Lurdu in član kapitlja lurških kaplanov, svojo duhovniško pot je začel v Sodražici, nadaljeval kot kaplan v Šentjerneju in Zagorju ob Savi. Iz mnogih služb, ki gradijo mozaik njegovega poslanstva, je gotovo najbolj odmevno vodenje bolniške župnije v Ljubljani. Danes je hišni duhovnik v samostanu Marijinih sester na Dobrovi. Vsa leta je srčno predan delu z bolniki in skrbi za bolniško pastoralo. Morda ste se z njegovim krepkim korakom srečali na Kredarici, kjer je od leta 2019 odgovoren za svete maše. Mnogi bi ga prepoznali tudi po glasu, saj je zvesti sodelavec »Radijskih katehez za bolnike« na Radiu Ognjišče. Prisluhnite duhovniku, ki po različnih poteh pričuje za življenje.

Miro Šlibar, zlatomašnik

Zlatomašnik Miro Šlibar kot duhovnik že petdeset let črpa iz novomašnega gesla: »Njim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu.« (Rim, 8, 28). Je častni kaplan bazilike v Lurdu in član kapitlja lurških kaplanov, svojo duhovniško pot je začel v Sodražici, nadaljeval kot kaplan v Šentjerneju in Zagorju ob Savi. Iz mnogih služb, ki gradijo mozaik njegovega poslanstva, je gotovo najbolj odmevno vodenje bolniške župnije v Ljubljani. Danes je hišni duhovnik v samostanu Marijinih sester na Dobrovi. Vsa leta je srčno predan delu z bolniki in skrbi za bolniško pastoralo. Morda ste se z njegovim krepkim korakom srečali na Kredarici, kjer je od leta 2019 odgovoren za svete maše. Mnogi bi ga prepoznali tudi po glasu, saj je zvesti sodelavec »Radijskih katehez za bolnike« na Radiu Ognjišče. Prisluhnite duhovniku, ki po različnih poteh pričuje za življenje.

Radio Ognjišče

spominživljenje. zlatomašnikmiro šlibar

Moja zgodba

VEČ ...|2. 11. 2025
Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičFranc Stadler PepeRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Moja zgodba

VEČ ...|2. 11. 2025
Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičFranc Stadler PepeRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|2. 11. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Nedeljski klepet

VEČ ...|2. 11. 2025
Odpuščanje

V tokratni oddaji smo govorili o odpuščanju. Z nami je bila psihologinja Janja Frelih Gorjanc, ki nas je spodbudila, da ne vztrajamo v zamerah, da poskušamo sproti razčiščevati naše odnose in da smo navsezadnje sočutni tudi do sebe.

Odpuščanje

V tokratni oddaji smo govorili o odpuščanju. Z nami je bila psihologinja Janja Frelih Gorjanc, ki nas je spodbudila, da ne vztrajamo v zamerah, da poskušamo sproti razčiščevati naše odnose in da smo navsezadnje sočutni tudi do sebe.

Damijana Medved

Janja Frelih Gorjancsočutjezamereegostarost

Pojdite in učite

VEČ ...|2. 11. 2025
Del premišljevanja misijonarji upanja med ljudmi

Slišali smo, da je misijonar pričevalec, ne pa prodajalec prijetnih in čudovitih idej.

Del premišljevanja misijonarji upanja med ljudmi

Slišali smo, da je misijonar pričevalec, ne pa prodajalec prijetnih in čudovitih idej.

Jure Sešek

duhovnostmisijon