Avtorica obravnava brezčutnost v sodobnem svetu, vpliv pomanjkanja empatije na odnose in skupnosti, ter psihološke posledice površinskih interakcij. Poudarja pomen refleksije in gradnje zdravih odnosov za bolj empatičen svet.
Avtorica obravnava brezčutnost v sodobnem svetu, vpliv pomanjkanja empatije na odnose in skupnosti, ter psihološke posledice površinskih interakcij. Poudarja pomen refleksije in gradnje zdravih odnosov za bolj empatičen svet.
V oddaji smo govorili o vse večkrat okrnjeni pravici do groba ter stališču katoliške, islamske in pravoslavne Cerkve do sežiga in raztrosa umrle osebe. V središču bodo teološki razlogi za klasičen pogreb telesa s krsto, novejši pojavi odnosa do smrti in pokopavanja v družbi ter nekatera odprta vprašanja kot je odnos komunalnih služb do pogreba s krsto, zakaj nekatera pokopališča več ne omogočajo pokopa s krsto in kakšen je vpliv stroškov na odločitev za klasičen ali žarni pokop. Sogovorniki so bili veliki sarajevski mufti Nedžad Grabus, nadškof Marjan Turnšek in nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar.
V oddaji smo govorili o vse večkrat okrnjeni pravici do groba ter stališču katoliške, islamske in pravoslavne Cerkve do sežiga in raztrosa umrle osebe. V središču bodo teološki razlogi za klasičen pogreb telesa s krsto, novejši pojavi odnosa do smrti in pokopavanja v družbi ter nekatera odprta vprašanja kot je odnos komunalnih služb do pogreba s krsto, zakaj nekatera pokopališča več ne omogočajo pokopa s krsto in kakšen je vpliv stroškov na odločitev za klasičen ali žarni pokop. Sogovorniki so bili veliki sarajevski mufti Nedžad Grabus, nadškof Marjan Turnšek in nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar.
Naš gost, stalni diakon Matic Vidic, ki deluje pastoralno tudi med Romi je povedal, kako on vidi dokaj težavno sobivanje Romov z drugimi lokalnimi prebivalci na Dolenjskem.
Naš gost, stalni diakon Matic Vidic, ki deluje pastoralno tudi med Romi je povedal, kako on vidi dokaj težavno sobivanje Romov z drugimi lokalnimi prebivalci na Dolenjskem.
19. decembra je sedem večjih verskih skupnosti v Sloveniji podpisalo skupno izjavo glede uvajanja samomora s pomočjo v slovensko zakonodajo. to je dobrodošel prispevek civilne družbe, da bi predlog Srebrne niti končal parlamentarno pot in bi začeli s širšim družbenim pogovorom. Tokrat smo prisluhnili predsedniku slovenske škofovske konference dr. Andreju Sajetu.
19. decembra je sedem večjih verskih skupnosti v Sloveniji podpisalo skupno izjavo glede uvajanja samomora s pomočjo v slovensko zakonodajo. to je dobrodošel prispevek civilne družbe, da bi predlog Srebrne niti končal parlamentarno pot in bi začeli s širšim družbenim pogovorom. Tokrat smo prisluhnili predsedniku slovenske škofovske konference dr. Andreju Sajetu.
Zveza Sožitje, ki jo številni dobro poznajo, letos praznuje 60 let prizadevanj za dostojanstveno in dostojno življenje oseb z motnjami v duševnem razvoju. Ob tej priložnosti so 23. maja to obletnico obeležili s posebnim dogodkom v Cankarjevem domu z naslovom Kjer je volja, tam je pot. Moja sogovornica je bila predsednica Branka Perne, ki je tudi sama mati otroka z motnjami v duševnem razvoju.
Zveza Sožitje, ki jo številni dobro poznajo, letos praznuje 60 let prizadevanj za dostojanstveno in dostojno življenje oseb z motnjami v duševnem razvoju. Ob tej priložnosti so 23. maja to obletnico obeležili s posebnim dogodkom v Cankarjevem domu z naslovom Kjer je volja, tam je pot. Moja sogovornica je bila predsednica Branka Perne, ki je tudi sama mati otroka z motnjami v duševnem razvoju.
V Divači so minuli teden odprli dve novi stanovanjski skupini Doma na Krasu. Pristojni si namreč že dlje časa prizadevajo za boljše življenjske pogoje oseb z motnjami v duševnem ali telesnem razvoju, zato jih nameravajo odpreti enajst (11). Na ta način se stanovalci lažje vključijo v okolje ter premagujejo osamljenost in izolacijo. Kako poteka ta proces, nam je povedala vršilka dolžnosti direktorja Doma na Krasu Nevenka Ražman.
V Divači so minuli teden odprli dve novi stanovanjski skupini Doma na Krasu. Pristojni si namreč že dlje časa prizadevajo za boljše življenjske pogoje oseb z motnjami v duševnem ali telesnem razvoju, zato jih nameravajo odpreti enajst (11). Na ta način se stanovalci lažje vključijo v okolje ter premagujejo osamljenost in izolacijo. Kako poteka ta proces, nam je povedala vršilka dolžnosti direktorja Doma na Krasu Nevenka Ražman.
Zgodba Žana in Katarine Gavrilovič, ki danes živita v terapevtski skupnosti v Sopotnici, kjer strokovnjaki pomagajo staršem priti iz različnih zasvojenosti. V tem času se jima je rodil drugi otrok in 19. novembra sta se tam tudi poročila. Ena večja preizkušnja je bila, ko sta morala za nekaj časa oddati v rejništvo prvega otroka.
Zgodba Žana in Katarine Gavrilovič, ki danes živita v terapevtski skupnosti v Sopotnici, kjer strokovnjaki pomagajo staršem priti iz različnih zasvojenosti. V tem času se jima je rodil drugi otrok in 19. novembra sta se tam tudi poročila. Ena večja preizkušnja je bila, ko sta morala za nekaj časa oddati v rejništvo prvega otroka.
V naši družbi je vedno več starejših ljudi, ki potrebujejo pomoč na domu. Ker številni želijo ostati v domačem okolju, nas je zanimalo, kako naj se znajdejo tisti, ki nimajo dovolj denarja za oskrbo na domu, ki pa seveda ni poceni. Z nami je bil direktor Deosa Miha Kranjc.
V naši družbi je vedno več starejših ljudi, ki potrebujejo pomoč na domu. Ker številni želijo ostati v domačem okolju, nas je zanimalo, kako naj se znajdejo tisti, ki nimajo dovolj denarja za oskrbo na domu, ki pa seveda ni poceni. Z nami je bil direktor Deosa Miha Kranjc.
Z nami je bila dr. Katarina Kompan Erzar, ki je odgovarjala na zahtevna vprašanja v zvezi z vzgojo najstnikov.
Odločitev je vaša, v komentarju sklene Alen Salihović, ki je pripravil tokratni Naš pogled.
Vedno me je zanimala zgodovina, zato na sedanjost gledam skozi očala preteklih izkušenj. Vzemimo za primer uspeh nacionalističnih gibanj in politikov v zadnjih leth. Po eni strani je jasno, da gre za odziv na probleme, ki jih je povzročila neoliberalna globalizacija. Tako je bilo že v primeru Kitjaske pred več kot sto leti, ki ni videla druge rešitve, kot da izžene vse zahodnjake in se zapre vase. V drugem desetletju preteklega stoletja je enako storila Rusija, v tretjem Italija in v četrtem Nemčija. V petem desetletju prejšnjega stoletja je bila Evropa en velik kup ruševin. Danes Američani in Evropejci gradimo zidove iz strahu pred vzhodno velesilo …
Stara pripoved govori o zadnjih dnevih evangelista Janeza. Dočakal je visoko ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Oddajo smo v prvi vrsti namenili katoliškim medijem, saj smo v mesecu verskega tiska, dotaknili pa smo se tudi predloga zakona o medijih. Naši sogovorniki so bili direktor Ognjišča Miha Turk, direktor založbe in tednika Družina Tone Rode in politični analitik, urednik in avtor Rok Čakš.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče