Predstavili smo cikel orgelskih koncertov, ki ga pripravljajo z namenom promocije orgel in orgelske glasbe. Na njem se predstavljajo uveljavljeni domači in tuji liturgični ter koncertni organisti. Prvi koncert bo že v sredo, 23. oktobra ob 20. uri, ko bo v Plečnikovi cerkvi sv. Frančiška v Šiški koncertiral organist Christoph Mauerhofer. Več o tem nam je povedala glasbena urednica in organizatorica omenjenega cikla Polona Gantar.
Predstavili smo cikel orgelskih koncertov, ki ga pripravljajo z namenom promocije orgel in orgelske glasbe. Na njem se predstavljajo uveljavljeni domači in tuji liturgični ter koncertni organisti. Prvi koncert bo že v sredo, 23. oktobra ob 20. uri, ko bo v Plečnikovi cerkvi sv. Frančiška v Šiški koncertiral organist Christoph Mauerhofer. Več o tem nam je povedala glasbena urednica in organizatorica omenjenega cikla Polona Gantar.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
V oddaji smo poslušali posnetek omizja, ki ga je pripravila iniciativa Prebudimo Slovenijo. Pod naslovom Oblast s pogledom nazaj, slovenski domoljubi s pogledom naprej so razmišljali dr. Vasko Simoniti, Ožbej Peterle in Martin Nahtigal.
Slovenci imamo gore v svojem dednem zapisu. Z gorami so zato povezane številne zgodbe, ki segajo v mite in legende. Včasih so si jih planinci pripovedovali - v sobah alpinističnih odsekov ali v planinskih kočah. Festival Živeti gore želi to tradicijo obuditi. Več o ozadju novega gorniškega festivala ste slišali v Doživetjih narave, ko smo se tudi sprehodili po ljubljanskih ulicah in iskali sledi naše planinske zgodovine. Naša gosta sta bila zgodovinar dr. Peter Mikša in turistična ter planinska vodnica Mateja Komac.
Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil Javni razpis za finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in podporo Slovencem po svetu v naslednjem letu. Cilji javnega razpisa so: utrjevanje in ohranjanje narodne, jezikovne ter kulturne identitete; medsebojno povezovanje, medgeneracijsko povezovanje in povezovanje s Slovenijo ter povečanje prepoznavnosti dejavnosti rojakov na območju Slovenije; vzdrževanje struktur in dejavnosti zamejcev in izseljencev; delovanje in povezovanje na področju mladih in za mlade ali na področju gospodarstva ali znanosti ali izobraževanja. Urad bo prednostno podprl dejavnosti za utrjevanje in krepitev znanja slovenskega jezika in za vključevanje mladih v dejavnosti kulturnih, športnih in drugih društev. Za zamejstvo je na voljo 7 milijonov 750 tisoč evrov, za izseljenstvo pa milijon in pol. Prijaviti se je potrebno do 15. oz do 19. novembra.
Krompirjeve počitnice so pred vrati, zato smo se posvetili tudi idejam, kako razmigati otroke. Med poukom otroci veliko sedijo, zato je pomembno, da vsaj v prostem času tega ni preveč. Nekaj namigov nam je podal gost dr. Gregor Starc s Fakultete za šport, ki je postregel tudi z aktualnimi podatki raziskave SLO FIT.
V oddaji o kulturi ste slišali predstavitev koncerta ob 80. obletnici delovanja Moškega pevskega zbora Srečko Kosovel. Koncert bo 27. oktobra, ob 19h, v božjepotni cerkvi v Logu pri Vipavi. Ob tem pomembnem jubileju bo zbor predstavil tudi zbornik. Z nami je bil predsednik zbora Martin Gregorc.
O umetni inteligenci je bilo prelitega že precej črnila, o njej se ukvarjajo na vseh področjih in spektrih življenja in človeštva. Ne bom se spuščal v to, koliko dobrega in koliko slabega prinaša, me je pa k tokratnemu razmišljanju spodbudilo vprašanje, ki smo si ga mimogrede zastavili ob priliki v neki družbi, ali se umetni inteligenci, ko odgovori na tvoje vprašanje ali reši težavo, tudi zahvališ ...
Tako je svoje razmišljanje v svojem komentarju začel Rok Mihevc. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Poslušalk je vprašala, če pire oziroma kuhan krompir, ki je ostal, lahko za kaj uporabi. Sestra Nikolina ji je svetovala pripravo hlebčkov, svaljkov oziroma njokov. Za ½ kg krompirjeva zmesi dodamo enega do dva rumenjaka in 10 dag suhe skute. To zdrobimo oziroma spasiramo in dodamo še 1/3 moke. To z roko zamesimo, a ne smemo ga preveč, ker bo sicer postalo mokro.