BRASLOVČE, MURSKA SOBOTA, ILIRSKA BISTRICA, KOČEVJE, ŽIROVNICA, LJUBLJANA - V drugi januarski oddaji »Iz naših krajev« ste lahko slišali, da bodo v občini Braslovče spomladi začeli graditi zdravstveni center. Poročali smo tudi o gradnji neprofitnih stanovanj v nekdanjih prostorih ekonomske šole v Murski Soboti ter, da je z novim letom zaživela civilna iniciativa za oživitev grajskih pristav gradu Snežnik. Spregovorili smo med drugim tudi o načrtih za nadaljnji razvoj kočevske občine, da v Žirovnici gradijo poseben nagnjen vetrovnik, ob sklepu oddaje pa smo pogledali še v Ljubljano, kjer bodo v ponedeljek na Pogačarjevem trgu odprli drsališče.
BRASLOVČE, MURSKA SOBOTA, ILIRSKA BISTRICA, KOČEVJE, ŽIROVNICA, LJUBLJANA - V drugi januarski oddaji »Iz naših krajev« ste lahko slišali, da bodo v občini Braslovče spomladi začeli graditi zdravstveni center. Poročali smo tudi o gradnji neprofitnih stanovanj v nekdanjih prostorih ekonomske šole v Murski Soboti ter, da je z novim letom zaživela civilna iniciativa za oživitev grajskih pristav gradu Snežnik. Spregovorili smo med drugim tudi o načrtih za nadaljnji razvoj kočevske občine, da v Žirovnici gradijo poseben nagnjen vetrovnik, ob sklepu oddaje pa smo pogledali še v Ljubljano, kjer bodo v ponedeljek na Pogačarjevem trgu odprli drsališče.
Podali smo se po sledeh avtorja prvega zemljevida slovenske dežele in pokrajin. Minilo je namreč okroglih 200 let od rojstva velikega domoljuba, pravnika, geografa in gospodarstvenika Petra Kozlerja. Poleg njegove življenjske zgodbe, ki nam jo je odstrl prof. Ivan Kordiš, smo s pomočjo direktorice Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesne Jerbič Perko in zgodovinarke Katarine Valentič odkrivali tudi zanimivosti v okolici.
Podali smo se po sledeh avtorja prvega zemljevida slovenske dežele in pokrajin. Minilo je namreč okroglih 200 let od rojstva velikega domoljuba, pravnika, geografa in gospodarstvenika Petra Kozlerja. Poleg njegove življenjske zgodbe, ki nam jo je odstrl prof. Ivan Kordiš, smo s pomočjo direktorice Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesne Jerbič Perko in zgodovinarke Katarine Valentič odkrivali tudi zanimivosti v okolici.
„Želim vam, da se vas dotakne veselje, ki je položeno na dno vaše duše. Lahko se zavestno odločite za življenjsko radost – ali pa za tarnanje nad vsem, kar vam je težko. Odločitev ne bo izbrisala težav, toda zaznali boste luč tudi ko bo tema in iskali svetlobo v vsem kar vas doleti.“ Tem željam se v prvi oddaji v letošnjem letu pridružuje tudi oddaja Sol in luč na Radiu Ognjišče. Nekaj misli na temo veselje do življenja smo izbrali iz istoimenske knjige patra Anselma Grüna.
V pastoralnem domu v Vodicah pri Ljubljani je še do nedelje na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, Središče Slovencev v zamejstvu in po svetu. Po drugi svetovni vojni je med 20.000 in 25.000 Slovencev zapustilo svoje domove ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. V izjemno težkih povojnih razmerah je zgodba slovenskih beguncev v tistem času postala resnično junaška zgodba. Šolstvo je bilo vzpostavljeno v nekaj dneh v blatu vetrinjskega polja, čeprav niso imeli ničesar, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem povojnem pomanjkanju vsega. Prav tako so iz nič vzniknili vrtci, časopisi, izpopolnjevanje v obrteh, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti, ki jih lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. Ob razstavi bo organizirano tudi predavanje zgodovinarke dr. Helene Jaklitsch, in sicer jutri, v petek, 10. januarja 2025, ob 18.45.
Generalna skupščina ZN je letošnje leto razglasila za mednarodno leto zadrug, pod naslovom Zadruge gradijo boljši svet pa želi opozoriti na ključno vlogo zadrug pri trajnostnem razvoju sveta. V oddaji smo povabili k sodelovanju na razstavi DSK 2025, pojasnili, zakaj je pomembo, da se ohranja tradicija kolin in objavili povzetek predavanja dr. Jožeta Verbiča s KIS, ki opozarja, da je prispevek slovenske živinoreje k toplogrednim vplivom približno 4.6 krat precenjen.
Marko Juhant je specialni pedagog, s katerim sodelujemo že vrsto let. V novem letnem ciklu pozornost namenjamo partnerstvu, odnosu med očetom in mamo, pomenu sodelujočega starševstva. Znana je izjava Marka Juhanta izpred več let, ki je zelo odmevala, da če sta starša med seboj dobro, bo dobro tudi otrokom. Zato smo jo izbrali za rdečo nit radijskega sodelovanja v letu 2025. Marko Juhant prihaja v živo v studio in s tem odpira pot vprašanjem poslušalkam in poslušalcem ter takojšnjim odgovorom ob vzgojnih zagatah. Tik pred zdajci pa žal tokrat nismo mogli uresničiti srečanja v živo, zaradi prehlada in smo ponovili oddajo izpred leta dni.
Pred vrati je jubilejno leto 2025. Prvo sveto leto je že leta 1300 uvedel Bonifacij VIII. Gre za celoletni poudarek, ki ga želi dati Cerkev v duhovnem in družbenem življenju. Kako lahko posameznik vstopi skozi svoja duhovna sveta vrata in kakšne priložnosti se odpirajo ob svetoletnem romanju upanja? O tem smo se pogovarjali s frančiškanom in rektorjem bazilike na Brezjah p. dr. Robertom Bahčičem.
Tokrat smo pogledali v življenje svetega Gregorja iz Nise in skušali razložiti molitev Očenaš, kakor jo je zapisal v Homilijah o Gospodovi molitvi sveti Gregor.
V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor škofa Antona Jamnika. Nadaljevali smo z molitvijo prvih večernic praznika Jezusovega krsta in rožnim vencem v zahvalo za dar vere, ki smo ga prijeli pri svetem krstu. Prosimo za milost, da bomo zvesti krstnim obljubam in hodili za Jezusom, ki je naša pot, resnica in življenje. Sledila je Radijska kateheza - naši očetje v veri. Tokrat smo pogledali v življenje svetega Gregorja iz Nise in skušali razložiti molitev Očenaš, kakor jo je zapisal v Homilijah o Gospodovi molitvi sveti Gregor.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Župnik Jože Pavlakovič iz Starega trga ob Kolpi bo letos dopolnil 75 let. Pred vpisom na Teološko fakulteto se je najprej izučil za mizarja in pridobil obrtno dovoljenje. Pred natanko štiridesetimi leti je bil posvečen v duhovnika. Številna so njegova zanimanja in dejavnosti, od folklornega plesa do gasilstva, med bolj izstopajočimi zgodbami pa je skupnost v pomoč fantom in možem pri zdravljenju zasvojenosti, ki je vrsto let uspešno delovala v župniji.