Iz naših krajev

VEČ ...|11. 1. 2025
O zdravstvenem domu, gradnji neprofitnih stanovanj, drsališču, nagnjenjem vetrovniku in oživitvi enega od gradu

BRASLOVČE, MURSKA SOBOTA, ILIRSKA BISTRICA, KOČEVJE, ŽIROVNICA, LJUBLJANA - V drugi januarski oddaji »Iz naših krajev« ste lahko slišali, da bodo v občini Braslovče spomladi začeli graditi zdravstveni center. Poročali smo tudi o gradnji neprofitnih stanovanj v nekdanjih prostorih ekonomske šole v Murski Soboti ter, da je z novim letom zaživela civilna iniciativa za oživitev grajskih pristav gradu Snežnik. Spregovorili smo med drugim tudi o načrtih za nadaljnji razvoj kočevske občine, da v Žirovnici gradijo poseben nagnjen vetrovnik, ob sklepu oddaje pa smo pogledali še v Ljubljano, kjer bodo v ponedeljek na Pogačarjevem trgu odprli drsališče.

O zdravstvenem domu, gradnji neprofitnih stanovanj, drsališču, nagnjenjem vetrovniku in oživitvi enega od gradu

BRASLOVČE, MURSKA SOBOTA, ILIRSKA BISTRICA, KOČEVJE, ŽIROVNICA, LJUBLJANA - V drugi januarski oddaji »Iz naših krajev« ste lahko slišali, da bodo v občini Braslovče spomladi začeli graditi zdravstveni center. Poročali smo tudi o gradnji neprofitnih stanovanj v nekdanjih prostorih ekonomske šole v Murski Soboti ter, da je z novim letom zaživela civilna iniciativa za oživitev grajskih pristav gradu Snežnik. Spregovorili smo med drugim tudi o načrtih za nadaljnji razvoj kočevske občine, da v Žirovnici gradijo poseben nagnjen vetrovnik, ob sklepu oddaje pa smo pogledali še v Ljubljano, kjer bodo v ponedeljek na Pogačarjevem trgu odprli drsališče.

politikadružbainfoBRASLOVČEMURSKA SOBOTAILIRSKA BISTRICAKOČEVJEŽIROVNICALJUBLJANA

Iz naših krajev

O zdravstvenem domu, gradnji neprofitnih stanovanj, drsališču, nagnjenjem vetrovniku in oživitvi enega od gradu

BRASLOVČE, MURSKA SOBOTA, ILIRSKA BISTRICA, KOČEVJE, ŽIROVNICA, LJUBLJANA - V drugi januarski oddaji »Iz naših krajev« ste lahko slišali, da bodo v občini Braslovče spomladi začeli graditi zdravstveni center. Poročali smo tudi o gradnji neprofitnih stanovanj v nekdanjih prostorih ekonomske šole v Murski Soboti ter, da je z novim letom zaživela civilna iniciativa za oživitev grajskih pristav gradu Snežnik. Spregovorili smo med drugim tudi o načrtih za nadaljnji razvoj kočevske občine, da v Žirovnici gradijo poseben nagnjen vetrovnik, ob sklepu oddaje pa smo pogledali še v Ljubljano, kjer bodo v ponedeljek na Pogačarjevem trgu odprli drsališče.

VEČ ...|11. 1. 2025
O zdravstvenem domu, gradnji neprofitnih stanovanj, drsališču, nagnjenjem vetrovniku in oživitvi enega od gradu

BRASLOVČE, MURSKA SOBOTA, ILIRSKA BISTRICA, KOČEVJE, ŽIROVNICA, LJUBLJANA - V drugi januarski oddaji »Iz naših krajev« ste lahko slišali, da bodo v občini Braslovče spomladi začeli graditi zdravstveni center. Poročali smo tudi o gradnji neprofitnih stanovanj v nekdanjih prostorih ekonomske šole v Murski Soboti ter, da je z novim letom zaživela civilna iniciativa za oživitev grajskih pristav gradu Snežnik. Spregovorili smo med drugim tudi o načrtih za nadaljnji razvoj kočevske občine, da v Žirovnici gradijo poseben nagnjen vetrovnik, ob sklepu oddaje pa smo pogledali še v Ljubljano, kjer bodo v ponedeljek na Pogačarjevem trgu odprli drsališče.

Alen Salihović

politikadružbainfoBRASLOVČEMURSKA SOBOTAILIRSKA BISTRICAKOČEVJEŽIROVNICALJUBLJANA

Doživetja narave

VEČ ...|23. 2. 2024
Peter Kozler, njegov zemljovid in neodkrita Kočevska

Podali smo se po sledeh avtorja prvega zemljevida slovenske dežele in pokrajin. Minilo je namreč okroglih 200 let od rojstva velikega domoljuba, pravnika, geografa in gospodarstvenika Petra Kozlerja. Poleg njegove življenjske zgodbe, ki nam jo je odstrl prof. Ivan Kordiš, smo s pomočjo direktorice Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesne Jerbič Perko in zgodovinarke Katarine Valentič odkrivali tudi zanimivosti v okolici.

Peter Kozler, njegov zemljovid in neodkrita Kočevska

Podali smo se po sledeh avtorja prvega zemljevida slovenske dežele in pokrajin. Minilo je namreč okroglih 200 let od rojstva velikega domoljuba, pravnika, geografa in gospodarstvenika Petra Kozlerja. Poleg njegove življenjske zgodbe, ki nam jo je odstrl prof. Ivan Kordiš, smo s pomočjo direktorice Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesne Jerbič Perko in zgodovinarke Katarine Valentič odkrivali tudi zanimivosti v okolici.

naravageografijazemljevidprvi zemljevid slovenskih deželKočevjebunker Škriljzgodovina

Doživetja narave

Peter Kozler, njegov zemljovid in neodkrita Kočevska

Podali smo se po sledeh avtorja prvega zemljevida slovenske dežele in pokrajin. Minilo je namreč okroglih 200 let od rojstva velikega domoljuba, pravnika, geografa in gospodarstvenika Petra Kozlerja. Poleg njegove življenjske zgodbe, ki nam jo je odstrl prof. Ivan Kordiš, smo s pomočjo direktorice Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesne Jerbič Perko in zgodovinarke Katarine Valentič odkrivali tudi zanimivosti v okolici.

VEČ ...|23. 2. 2024
Peter Kozler, njegov zemljovid in neodkrita Kočevska

Podali smo se po sledeh avtorja prvega zemljevida slovenske dežele in pokrajin. Minilo je namreč okroglih 200 let od rojstva velikega domoljuba, pravnika, geografa in gospodarstvenika Petra Kozlerja. Poleg njegove življenjske zgodbe, ki nam jo je odstrl prof. Ivan Kordiš, smo s pomočjo direktorice Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesne Jerbič Perko in zgodovinarke Katarine Valentič odkrivali tudi zanimivosti v okolici.

Blaž Lesnik

naravageografijazemljevidprvi zemljevid slovenskih deželKočevjebunker Škriljzgodovina

Iz naših krajev

VEČ ...|8. 8. 2020
Portorož, Bohinj, Kočevje

V oddaji smo spregovorili o turistični sezoni v Portorožu, prenovi železniške proge med Ljubljano in Kočevjem, ob obisku Bohinja ob pridobitvi frekvence pa je za naš radio spregovoril tudi tamkajšnji župan Jože Sodja.

Portorož, Bohinj, Kočevje

V oddaji smo spregovorili o turistični sezoni v Portorožu, prenovi železniške proge med Ljubljano in Kočevjem, ob obisku Bohinja ob pridobitvi frekvence pa je za naš radio spregovoril tudi tamkajšnji župan Jože Sodja.

družbapogovorPortotožBohinjKočevje

Iz naših krajev

Portorož, Bohinj, Kočevje
V oddaji smo spregovorili o turistični sezoni v Portorožu, prenovi železniške proge med Ljubljano in Kočevjem, ob obisku Bohinja ob pridobitvi frekvence pa je za naš radio spregovoril tudi tamkajšnji župan Jože Sodja.
VEČ ...|8. 8. 2020
Portorož, Bohinj, Kočevje
V oddaji smo spregovorili o turistični sezoni v Portorožu, prenovi železniške proge med Ljubljano in Kočevjem, ob obisku Bohinja ob pridobitvi frekvence pa je za naš radio spregovoril tudi tamkajšnji župan Jože Sodja.

Andrej Šinko

družbapogovorPortotožBohinjKočevje

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|18. 8. 2025
Kako živali obvarovati pred boleznijo modrikastega jezika?

Pred leti smo v Sloveniji vlagali velike napore, da smo vzdrževali status države proste bolezni modrikastega jezika, v letošnjem letu pa se bolezen hitro širi in resno ogroža našo živinorejo. Potem ko je EU komisija obupala v poskusih, da bi jo izkoreninila so zdaj rejci v boju z njo pravzaprav prepuščeni samim sebi. Kaj lahko storijo, kako se z boleznijo boriti, kako pomagati živalim nam je svetoval Tomo Wankmüller dr. vet. med. in predsednik Veterinarske zbornice Slovenije.

Kako živali obvarovati pred boleznijo modrikastega jezika?

Pred leti smo v Sloveniji vlagali velike napore, da smo vzdrževali status države proste bolezni modrikastega jezika, v letošnjem letu pa se bolezen hitro širi in resno ogroža našo živinorejo. Potem ko je EU komisija obupala v poskusih, da bi jo izkoreninila so zdaj rejci v boju z njo pravzaprav prepuščeni samim sebi. Kaj lahko storijo, kako se z boleznijo boriti, kako pomagati živalim nam je svetoval Tomo Wankmüller dr. vet. med. in predsednik Veterinarske zbornice Slovenije.

Robert Božič

svetovanjemodrikasti jezikbolezenveterina

Program zadnjega tedna

VEČ ...|18. 8. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. avgust 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. avgust 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Doživetja narave

VEČ ...|15. 8. 2025
Molitev v hoji, tišini, na višini

Marija je najboljša učiteljica tišine, ki jo iščemo tudi v gorskem svetu. Zakaj so gore prostor, kjer človek lažje začuti presežno? Kako se v tišini narave rojeva molitev in kako Marijino varstvo občutijo na svojih poteh gorski tekač, padalec in zlatomašnik ter oskrbnik svetišča na Kredarici? Naši gostje na praznik Marjinega vnebovzetja so bili trije duhovniki: dr. Matjaž Celarc, Jože Poje in Miro Šlibar.

Molitev v hoji, tišini, na višini

Marija je najboljša učiteljica tišine, ki jo iščemo tudi v gorskem svetu. Zakaj so gore prostor, kjer človek lažje začuti presežno? Kako se v tišini narave rojeva molitev in kako Marijino varstvo občutijo na svojih poteh gorski tekač, padalec in zlatomašnik ter oskrbnik svetišča na Kredarici? Naši gostje na praznik Marjinega vnebovzetja so bili trije duhovniki: dr. Matjaž Celarc, Jože Poje in Miro Šlibar.

Blaž Lesnik

naravagoreMarijatišinamolitevduhovnostgorski tekpadalstvoKredarica

Kmetijska oddaja

VEČ ...|17. 8. 2025
Širjenje modrikastega jezika, kaj se dogaja s krompirjem, Agra

Govorili smo o hitrem širjenju bolezni modrikastega jezika, mag. Jože Mohar je pojasnil, kaj se letos dogaja s krompirjem, povabili pa smo tudi na nedeljsko dogajanje na sejmu Agra.

Širjenje modrikastega jezika, kaj se dogaja s krompirjem, Agra

Govorili smo o hitrem širjenju bolezni modrikastega jezika, mag. Jože Mohar je pojasnil, kaj se letos dogaja s krompirjem, povabili pa smo tudi na nedeljsko dogajanje na sejmu Agra.

Robert Božič

kmetijstvonaravamodrikasti jezikkrompir

Komentar tedna

VEČ ...|15. 8. 2025
Andreja Eržen Firšt: Moč besede

Prava moč Božje besede se razodeva v tišini našega srca, v ljubezni, ko stopimo pred Marijino podobo in čutimo njeno milost. Pisatelj Ivan Cankar je o Mariji Pomagaj zapisal: »Ozrle se bodo vate usmiljene oči Matere z Brezja in potolažen boš«. Ozrimo se k Mariji, zaupajmo ji naše misli in potolaženi bomo. 

Komentar je pripravila Vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.

Andreja Eržen Firšt: Moč besede

Prava moč Božje besede se razodeva v tišini našega srca, v ljubezni, ko stopimo pred Marijino podobo in čutimo njeno milost. Pisatelj Ivan Cankar je o Mariji Pomagaj zapisal: »Ozrle se bodo vate usmiljene oči Matere z Brezja in potolažen boš«. Ozrimo se k Mariji, zaupajmo ji naše misli in potolaženi bomo. 

Komentar je pripravila Vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.

Andreja Eržen Firšt

komentardružbaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|18. 8. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|18. 8. 2025
Dr. Klemen Jaklič

Gostili smo ustavnega sodnika dr. Klemna Jakliča. V ospredju pogovora so bile pravne tematike, tudi v luči vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu.

Dr. Klemen Jaklič

Gostili smo ustavnega sodnika dr. Klemna Jakliča. V ospredju pogovora so bile pravne tematike, tudi v luči vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu.

Radio Ognjišče

politika

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 8. 2025
Razstava v Tržiču, poezija v Celju, poslovil se je lutkar Tine Varl

Prisluhnete lahko trem novicam s polja kulture. V Tržiškem muzeju je na ogled razstava Zlata cokla, železni škornji in stekleni čeveljček, ki predstavlja, kakšno vlogo imajo obuvala v pravljicah in zgodbah.  V Celju se bo jutri (v torek 19. 8.) začel Veronikin teden poezije, ki bo mesto ob Savinji odel v verze. Ob koncu še, da je umrl lutkar Tine Varl.

Razstava v Tržiču, poezija v Celju, poslovil se je lutkar Tine Varl

Prisluhnete lahko trem novicam s polja kulture. V Tržiškem muzeju je na ogled razstava Zlata cokla, železni škornji in stekleni čeveljček, ki predstavlja, kakšno vlogo imajo obuvala v pravljicah in zgodbah.  V Celju se bo jutri (v torek 19. 8.) začel Veronikin teden poezije, ki bo mesto ob Savinji odel v verze. Ob koncu še, da je umrl lutkar Tine Varl.

Jože Bartolj

kulturaTržiški muzejZlata cokla železni škornji in stekleni čeveljčekVeronikin teden poezijeTine Varl

Komentar Zanima.me

VEČ ...|18. 8. 2025
Rok Čakš: Kdo se boji črnega moža, ali kako v debati o življenju in smrti koristijo staro sovražnico Cerk

Oprezajoč za kakšno temo v avgustovski bonaci, ki bi bila vredna nekaj pozornosti za ne preveč zatežen poletni komentar, sem na ušesa ujel udarno opazko o Katoliški cerkvi kot “najstarejšem in najbolj izpopolnjenem totalitarizmu, ki ga ni dosegel še noben drug sistem.”

Čeprav sem že prešel fazo, ko bi me kaj takega vznejevoljilo do te mere, da bi se spustil v besneče obračunavanje s tovrstnimi nebulozami, pa me je tokrat anahronistični ton izrečenega ravno toliko zmotil, da sem postal pozoren, v kakšnem kontekstu nekdo spet vlači po zobeh starega sovražnika. Po nekaj klikanja sem ugotovil, da gre za utrjenega borca proti katolicizmu, ddr. Andreja Pleterskega, ki si v Sloveniji že leta prizadeva uzakoniti pravico do evtanazije, oziroma vsaj asistiranega samomora, če že kaj več ta trenutek ne gre skozi. In zdaj mu je na živec stopil Aleš Primc, ki je bliskovito zbral podpise za začetek referendumskega postopka na “njegov” zakon in Pleterski si ne dela utvar, da mu bo uspelo zbrati tudi 40 tisoč podpisov za sam referendum …

Tako je svoje tokratni komentar začel Rok Čakš. V celoti si ga lahko preberete na spletnih straneh spletnega časnika Zanima.me.

Rok Čakš: Kdo se boji črnega moža, ali kako v debati o življenju in smrti koristijo staro sovražnico Cerk

Oprezajoč za kakšno temo v avgustovski bonaci, ki bi bila vredna nekaj pozornosti za ne preveč zatežen poletni komentar, sem na ušesa ujel udarno opazko o Katoliški cerkvi kot “najstarejšem in najbolj izpopolnjenem totalitarizmu, ki ga ni dosegel še noben drug sistem.”

Čeprav sem že prešel fazo, ko bi me kaj takega vznejevoljilo do te mere, da bi se spustil v besneče obračunavanje s tovrstnimi nebulozami, pa me je tokrat anahronistični ton izrečenega ravno toliko zmotil, da sem postal pozoren, v kakšnem kontekstu nekdo spet vlači po zobeh starega sovražnika. Po nekaj klikanja sem ugotovil, da gre za utrjenega borca proti katolicizmu, ddr. Andreja Pleterskega, ki si v Sloveniji že leta prizadeva uzakoniti pravico do evtanazije, oziroma vsaj asistiranega samomora, če že kaj več ta trenutek ne gre skozi. In zdaj mu je na živec stopil Aleš Primc, ki je bliskovito zbral podpise za začetek referendumskega postopka na “njegov” zakon in Pleterski si ne dela utvar, da mu bo uspelo zbrati tudi 40 tisoč podpisov za sam referendum …

Tako je svoje tokratni komentar začel Rok Čakš. V celoti si ga lahko preberete na spletnih straneh spletnega časnika Zanima.me.

Rok Čakš

komentarpolitikadružbaevtanazijasamomor