Včerajšnja pogajanja kmetijskih organizacij in resornega ministrstva glede zahtev kmetov, med drugim o umaknitvi zahteve po obveznem režimu Natura 2000 in nesprejemljivih zahtev v novem predlogu zakona o zaščiti živali, niso prinesla napredka. Dokler ta dva pogoja namreč nista izpolnjena, se pogajanja sploh ne morejo začeti, pravijo predstavniki kmetov, ki zdaj pozorno spremljajo, kakšno mnenje bo vlada glede novega predloga zakona o zaščiti živali, ki mu nasprotuje tako stroka, kot kmetje, sprejela na današjni seji. Hanzi Mikl, direktor Koroške kmetijsko gozdarske zbornice pravi, da v Avstriji ni variante, da bi kaj takega sprejeli in opozarja, da so zakonitosti kmetijske pridelave in preživetja kmetov enake v Avstriji in pri nas…
Včerajšnja pogajanja kmetijskih organizacij in resornega ministrstva glede zahtev kmetov, med drugim o umaknitvi zahteve po obveznem režimu Natura 2000 in nesprejemljivih zahtev v novem predlogu zakona o zaščiti živali, niso prinesla napredka. Dokler ta dva pogoja namreč nista izpolnjena, se pogajanja sploh ne morejo začeti, pravijo predstavniki kmetov, ki zdaj pozorno spremljajo, kakšno mnenje bo vlada glede novega predloga zakona o zaščiti živali, ki mu nasprotuje tako stroka, kot kmetje, sprejela na današjni seji. Hanzi Mikl, direktor Koroške kmetijsko gozdarske zbornice pravi, da v Avstriji ni variante, da bi kaj takega sprejeli in opozarja, da so zakonitosti kmetijske pridelave in preživetja kmetov enake v Avstriji in pri nas…
Hanzi Mikl, ekološki kmet iz Ziljske doline, sicer direktor Koroške kmetijsko gozdarske zbornice je začuden nad širitvijo območja t.i. okoljsko občutljivega trajnega travinja (OOTT) in območij z režimom Natura 2000 v Sloveniji. Pravi, da se v Avstriji kaj takega ne more zgoditi in pojasnjuje avstrijski pristop, ki spoštuje kmetovo delo in njegovo lastnino.
Hanzi Mikl, ekološki kmet iz Ziljske doline, sicer direktor Koroške kmetijsko gozdarske zbornice je začuden nad širitvijo območja t.i. okoljsko občutljivega trajnega travinja (OOTT) in območij z režimom Natura 2000 v Sloveniji. Pravi, da se v Avstriji kaj takega ne more zgoditi in pojasnjuje avstrijski pristop, ki spoštuje kmetovo delo in njegovo lastnino.
Kako prepoznati neprijetne izkušnje in travme iz otroštva ter se osvoboditi podedovanih prepričanj? Če teh škodljivih vedenj ne izkoreninimo, se lahko ujamemo vanje in živimo nesrečno, neizpolnjeno ter nezdravo.
Klinična psihologinja Nicole LePera je za svoje kliente začela razvijati celostno filozofijo duševnega, telesnega in duhovnega zdravja, ki ponuja interdisciplinarne tehnike s katerimi si lahko pomagamo sami. Spoznanja je opisala v knjigi z naslovom Kako se lotiti dela na sebi, ki je postala tudi mednarodna uspešnica, pri nas je izšla pri založbi Primus. Nekaj odlomkov iz knjige dr. Nicole LePera smo izbrali za tokratno oddajo.
»Največje bogastvo so ljudje.« Tako večkrat slišimo, ko gre za vprašanje, kaj je najpomembnejši del neke ustanove in temu se pridružujem tudi sam, ko me ob 30. obletnici Radia Ognjišče sprašujejo, na kaj sem najbolj ponosen. Brez zadržkov in brez lažne preračunljivosti rečem, na sodelavce!
Tako je svoje razmišljanje začel odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar. Celotni komentar si lahko preberete tudi na spletnih straneh radia.
Oba tokratna gosta sta aktivna v civilnodružbenih organizacijah, ki budno spremljajo dogajanje v družbi. Slišali smo njun pogled na aktualne težave vlade, na pojav novih strank, na šepajočo pravno državo in na izzive v zdravstvu, ki se nikakor ne začnejo reševati na ustrezen način.
O medijih s ključnimi ljudmi medijskega sveta- z nami so bili dolgoletni novinar dr. Valentin Areh s Fakultete za uporabne družbene študije, odgovorni urednik na Slovenski tiskovni agenciji Aljoša Rehar, odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija Danijel Poslek in direktor Radia Ognjišče, msgr. Franci Trstenjak.
Naša gostja pravljičarka in pisateljica Irena Cerar si je lansko leto zadala zanimiv izziv: za sedem tednov se je podala v naravo. Izbrala si je najbolj značilne slovenske habitate: divjino kočevskega gozda, pestrost rečnih mrtvic Mure, veličastje gorskega sveta, odpravila se je tudi ob morsko obalo in v kulturno krajino. Vtise je strnila v knjigo, vanjo pa izjemno spretno vtkala tudi strokovna spoznanja in mitološko ozadje.
Poslušalka je vprašala, za kaj vse lahko uporabi meso iz goveje juhe. Sestra Nikolina je posredovala več idej. Lahko ga doda k mletemu mesu za pripravo polpetov ali pa pripravi nadev. Meso je treba zmleti, dodamo jajce, praženo čebulo, česen, peteršilj in jajce. Narediti mora lepo mazav nadev. In potem ga naloži na razvaljano testo (kot pri npr. jabolčnem zavitku) in speče. To bo kot glavna jed, zraven ponudimo še solato. Lahko pa se pripravijo tudi štrukeljci, ki se zakuhajo v juhi ...
»Ničesar drugega nisem iskal ali želel, razen tega, da se izčrpam z delom in da svoje življenje žrtvujem za odrešenje duš!« Tako je zapisal. In tako je storil.
240 zasedb se je letos predstavilo na območnih srečanjih pevcev in godcev, regijsko raven je doseglo 59, državno pa 41 zasedb. Med njimi je bilo 10 skupin izbranih za nastop na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 16. novembra v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Posnetku prvega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila ste prisluhnili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.