Spodbudili smo k hoji ob polni luni (pred 15. decembrom), nadaljevali pa smo tudi s spodbudo k redni vadbi za gibljivost - koliko, katere vaje in kakšni bodo rezultati je povedala vodja Fit Cityja Polona Gosar.
Spodbudili smo k hoji ob polni luni (pred 15. decembrom), nadaljevali pa smo tudi s spodbudo k redni vadbi za gibljivost - koliko, katere vaje in kakšni bodo rezultati je povedala vodja Fit Cityja Polona Gosar.
Nekaj besed smo namenili pomenu rednih vaj za gibljivost, vaditeljica Polona Gosar je predstavila kratko vajo, povabili pa smo tudi na tradicionalni Pohod štirih far nad Cerknico.
Nekaj besed smo namenili pomenu rednih vaj za gibljivost, vaditeljica Polona Gosar je predstavila kratko vajo, povabili pa smo tudi na tradicionalni Pohod štirih far nad Cerknico.
Telo po porodu je drugačno, kako ga spraviti v formo, kako rešiti izziv diastaz in kako se odzivati na posamezne bolečine, nam je povedala Alja Malis, ki je vzpostavila Vadbeno kliniko, s katero je pomagala že mnogim.
Telo po porodu je drugačno, kako ga spraviti v formo, kako rešiti izziv diastaz in kako se odzivati na posamezne bolečine, nam je povedala Alja Malis, ki je vzpostavila Vadbeno kliniko, s katero je pomagala že mnogim.
Govorili smo o zgodnjih znakih demence in o pomenu gibanje in vadbe za osebe z demenco. Veliko izkušenj na tem področju ima doc. dr. Anamrija Kejžar s Fakultete za socialno delo, ki je bila pred tem več let zaposlena v domu starejših v Tržiču.
Govorili smo o zgodnjih znakih demence in o pomenu gibanje in vadbe za osebe z demenco. Veliko izkušenj na tem področju ima doc. dr. Anamrija Kejžar s Fakultete za socialno delo, ki je bila pred tem več let zaposlena v domu starejših v Tržiču.
Gostja junijske oddaje je bila Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Spominčice – Alzheimer Slovenija. Tema pogovora pa, kaj lahko sami storimo za to, da ne zbolimo za demenco oziroma, da bolezen vsaj zamaknemo. V resnici namreč nismo povsem nemočni; marsikaj je v naši moči. Redna fizična aktivnost, zdrava prehrana, kakovosten spanec, družabno življenje, ustvarjalnost in umska vadba so preventivne dejavnosti, ki so nam pri tem lahko v veliko pomoč.
Gostja junijske oddaje je bila Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Spominčice – Alzheimer Slovenija. Tema pogovora pa, kaj lahko sami storimo za to, da ne zbolimo za demenco oziroma, da bolezen vsaj zamaknemo. V resnici namreč nismo povsem nemočni; marsikaj je v naši moči. Redna fizična aktivnost, zdrava prehrana, kakovosten spanec, družabno življenje, ustvarjalnost in umska vadba so preventivne dejavnosti, ki so nam pri tem lahko v veliko pomoč.
Vodja projekta Dihamo z naravo Andraž Purger je predstavil vadbo sproščanja s pomočjo dihalnih tehnik, gibanja hrbtenice, meditacije... Izkušnje vadečih so pozitivne: poročajo o dobrem počutju, v sebi so mirnejši, z manj bolečinami v hrbtu in lahkotnejšim spancem. Gost je predstavil je osnovno dihalno tehniko in povedal, kje/kdaj se lahko vadečim brezplačno pridružite.
Vodja projekta Dihamo z naravo Andraž Purger je predstavil vadbo sproščanja s pomočjo dihalnih tehnik, gibanja hrbtenice, meditacije... Izkušnje vadečih so pozitivne: poročajo o dobrem počutju, v sebi so mirnejši, z manj bolečinami v hrbtu in lahkotnejšim spancem. Gost je predstavil je osnovno dihalno tehniko in povedal, kje/kdaj se lahko vadečim brezplačno pridružite.
Osamljenost je danes stiska številnih ljudi. Razlogi so različni. A kako priti ven iz teh težkih občutkov, ki imajo vpliv tudi na zdravje človeka? Ena od možnosti je Šola zdravja in njihov program Dihajmo z naravo, ki poteka enkrat tedensko na več lokacijah po Sloveniji. Vodijo jo prostovoljci, ki so povezani v Društvo Šola zdravja. Vodijo tudi vsakodnevne jutranje ure telovadbe na prostem. Vodja projekta Dihajmo z naravo Andraž Purger je povedal, kdo lahko postane prostovoljec.
Osamljenost je danes stiska številnih ljudi. Razlogi so različni. A kako priti ven iz teh težkih občutkov, ki imajo vpliv tudi na zdravje človeka? Ena od možnosti je Šola zdravja in njihov program Dihajmo z naravo, ki poteka enkrat tedensko na več lokacijah po Sloveniji. Vodijo jo prostovoljci, ki so povezani v Društvo Šola zdravja. Vodijo tudi vsakodnevne jutranje ure telovadbe na prostem. Vodja projekta Dihajmo z naravo Andraž Purger je povedal, kdo lahko postane prostovoljec.
Naš sogovornik je bil predsednik Nove Slovenije - Krščanskih demokratov in poslanec v Evropskem parlamentu mag. Matej Tonin. Med drugim nas je zanimal njegov pogled na notranje-politično dogajanje, na nastajanje novih strank v slovenskem prostoru, pa tudi na zunanje geopolitične vplive in novoimenovano Evropsko komisijo.
Pred zimskim Sončevim obratom smo se spet obrnili v središče našega osončja. Zaslužni profesor fizike dr. Mitja Rosina je opazoval že številne popolne Sončeve mrke po vsem svetu. Kot teoretičnega fizika pa ga zanima še mnogo drugega - obiskal je tudi detektor gravitacijskih valov LIGO v Lousiani in raketno izstrelišče v Cape Canaveralu. Prisluhnite pogovoru z zanimivim gostom!
Tema oddaje je bila povezana z odvisnostjo od nikotina, saj uporaba novih tobačnih in nikotinskih izdelkov med dijaki hitro narašča. O posledicah smo govorili z gostjo Heleno Koprivnikar, višjo zdravnico specialistko na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Publicist in urednik Metod Berlec je avtor znanstvene monografije z naslovom Nacionalne države na udaru globalizacije. Knjiga pred bralce prinaša njegovo doktorsko disertacijo, ki smo jo predstavili skupaj z dr. Jožetom Dežmanom.
… Nadeli smo si masko vsesprejemanja, da bi s tem pridobili – svobodo?! In smo se zaradi te čudne maškarade znašli v kaosu vrednot, v katerem nihče ne ve, kaj je prav in kaj narobe, kaj se sme in česa ne, kdo je, kaj bi moral biti, kaj je ljubezen in kaj sovraštvo, kaj je svoboda in kje so naše meje …
V Narodni in univerzitetni knjižnici so podelili Trubarjevi priznanji za leto 2024. V Galeriji Cankarjevega doma je vrata odprl 15. Slovenski bienale ilustracije, podelili so tudi nagrado, plaketi in priznanja Hinka Smrekarja. Društvo slovenskih pisateljev ima novega predsednika, v Trstu rojenega pesnika, pisatelja, dramatika in kritika Marija Čuka.
… Nadeli smo si masko vsesprejemanja, da bi s tem pridobili – svobodo?! In smo se zaradi te čudne maškarade znašli v kaosu vrednot, v katerem nihče ne ve, kaj je prav in kaj narobe, kaj se sme in česa ne, kdo je, kaj bi moral biti, kaj je ljubezen in kaj sovraštvo, kaj je svoboda in kje so naše meje …