Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 4. 2025
10 let Kluba zamejskih študentov

Ste Slovenci po srcu in po jeziku, ste državljani druge države ali dveh držav, ste Ljubljančani, zamejci, Evropejci. Če svet izključuje in deli, če svet zahteva od vas, da se skrčite v neke namišljene meje, se uprite. Ne dovolite, da vas sploščijo. Ni treba, da ste ali - ali. Bodite in - in. Tako je zamejskim študentom položila na srce državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki se je udeležila osrednje slovesnosti ob 10-letnici njihovega kluba v Ljubljani. Ta združuje mlade rojake iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, ki študirajo na univerzah v prestolnici. Zbrane je nagovorila tudi trenutna predsednica Kluba Tina Hussu, o začetkih je govorila prva predsednica Tina Malalan, pozdravila je direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja Sonja Novak Lukanović, ki v svojih prostorih že vse od ustanovitve gosti sedež kluba. Zamejski študentje so se sicer v Ljubljani z vmesnimi premori zbirali in organizirali že od študijskega leta 1948/49. Po večletnem premoru so se pred desetletjem znova formalno organizirali in ustanovili svoj klub. V njem je več kot sto članov. 

10 let Kluba zamejskih študentov

Ste Slovenci po srcu in po jeziku, ste državljani druge države ali dveh držav, ste Ljubljančani, zamejci, Evropejci. Če svet izključuje in deli, če svet zahteva od vas, da se skrčite v neke namišljene meje, se uprite. Ne dovolite, da vas sploščijo. Ni treba, da ste ali - ali. Bodite in - in. Tako je zamejskim študentom položila na srce državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki se je udeležila osrednje slovesnosti ob 10-letnici njihovega kluba v Ljubljani. Ta združuje mlade rojake iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, ki študirajo na univerzah v prestolnici. Zbrane je nagovorila tudi trenutna predsednica Kluba Tina Hussu, o začetkih je govorila prva predsednica Tina Malalan, pozdravila je direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja Sonja Novak Lukanović, ki v svojih prostorih že vse od ustanovitve gosti sedež kluba. Zamejski študentje so se sicer v Ljubljani z vmesnimi premori zbirali in organizirali že od študijskega leta 1948/49. Po večletnem premoru so se pred desetletjem znova formalno organizirali in ustanovili svoj klub. V njem je več kot sto članov. 

družbarojakimladi

Slovencem po svetu in domovini

10 let Kluba zamejskih študentov

Ste Slovenci po srcu in po jeziku, ste državljani druge države ali dveh držav, ste Ljubljančani, zamejci, Evropejci. Če svet izključuje in deli, če svet zahteva od vas, da se skrčite v neke namišljene meje, se uprite. Ne dovolite, da vas sploščijo. Ni treba, da ste ali - ali. Bodite in - in. Tako je zamejskim študentom položila na srce državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki se je udeležila osrednje slovesnosti ob 10-letnici njihovega kluba v Ljubljani. Ta združuje mlade rojake iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, ki študirajo na univerzah v prestolnici. Zbrane je nagovorila tudi trenutna predsednica Kluba Tina Hussu, o začetkih je govorila prva predsednica Tina Malalan, pozdravila je direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja Sonja Novak Lukanović, ki v svojih prostorih že vse od ustanovitve gosti sedež kluba. Zamejski študentje so se sicer v Ljubljani z vmesnimi premori zbirali in organizirali že od študijskega leta 1948/49. Po večletnem premoru so se pred desetletjem znova formalno organizirali in ustanovili svoj klub. V njem je več kot sto članov. 

VEČ ...|2. 4. 2025
10 let Kluba zamejskih študentov

Ste Slovenci po srcu in po jeziku, ste državljani druge države ali dveh držav, ste Ljubljančani, zamejci, Evropejci. Če svet izključuje in deli, če svet zahteva od vas, da se skrčite v neke namišljene meje, se uprite. Ne dovolite, da vas sploščijo. Ni treba, da ste ali - ali. Bodite in - in. Tako je zamejskim študentom položila na srce državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki se je udeležila osrednje slovesnosti ob 10-letnici njihovega kluba v Ljubljani. Ta združuje mlade rojake iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, ki študirajo na univerzah v prestolnici. Zbrane je nagovorila tudi trenutna predsednica Kluba Tina Hussu, o začetkih je govorila prva predsednica Tina Malalan, pozdravila je direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja Sonja Novak Lukanović, ki v svojih prostorih že vse od ustanovitve gosti sedež kluba. Zamejski študentje so se sicer v Ljubljani z vmesnimi premori zbirali in organizirali že od študijskega leta 1948/49. Po večletnem premoru so se pred desetletjem znova formalno organizirali in ustanovili svoj klub. V njem je več kot sto članov. 

Matjaž Merljak

družbarojakimladi

Življenje išče pot

VEČ ...|24. 3. 2025
Kdo je človek, ki umira in česa si želi?

Kdo je človek, ki umira in česa si želi? Na univerzi Sigmunda Freuda so 11. marca pripravili okroglo mizo z naslovom Žalovanje in paliativna oskrba. Ena od gostov je bila asist. mag. Mateja Lopuh, nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliative v Sloveniji, je nanizala uspehe in pomanjkljivosti na tem področju. 

Kdo je človek, ki umira in česa si želi?

Kdo je človek, ki umira in česa si želi? Na univerzi Sigmunda Freuda so 11. marca pripravili okroglo mizo z naslovom Žalovanje in paliativna oskrba. Ena od gostov je bila asist. mag. Mateja Lopuh, nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliative v Sloveniji, je nanizala uspehe in pomanjkljivosti na tem področju. 

Univerza Sigmunda Freudažalovanjepaliativa

Življenje išče pot

Kdo je človek, ki umira in česa si želi?

Kdo je človek, ki umira in česa si želi? Na univerzi Sigmunda Freuda so 11. marca pripravili okroglo mizo z naslovom Žalovanje in paliativna oskrba. Ena od gostov je bila asist. mag. Mateja Lopuh, nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliative v Sloveniji, je nanizala uspehe in pomanjkljivosti na tem področju. 

VEČ ...|24. 3. 2025
Kdo je človek, ki umira in česa si želi?

Kdo je človek, ki umira in česa si želi? Na univerzi Sigmunda Freuda so 11. marca pripravili okroglo mizo z naslovom Žalovanje in paliativna oskrba. Ena od gostov je bila asist. mag. Mateja Lopuh, nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliative v Sloveniji, je nanizala uspehe in pomanjkljivosti na tem področju. 

s. Meta Potočnik

Univerza Sigmunda Freudažalovanjepaliativa

Pogovor o

VEČ ...|19. 2. 2025
Pravica umrlih do dostojnega pokopa

Na spletni strani vlade smo konec januarja lahko prebrali izjavo ministrice Tanje Fajon, ki se je mudila v Ženevi: »Slovenija je v celoti ali delno uresničila vseh 182 priporočil, z izjemo dveh, ki jih je sprejela v tretjem univerzalnem periodičnem pregledu stanja človekovih pravic.« Pojasnila o tem, za kateri dve priporočili gre, ni bilo ne takrat, ne pozneje, zato smo to skušali odkriti v oddaji »Pogovor o«. Naši gostje so bili akademik dr. Janez Juhant, dr. Helena Jaklitsch in Peter Sušnik, predstavniki nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za dostojen pokop žrtev več kot 700 prikritih grobišč po Sloveniji.    

Pravica umrlih do dostojnega pokopa

Na spletni strani vlade smo konec januarja lahko prebrali izjavo ministrice Tanje Fajon, ki se je mudila v Ženevi: »Slovenija je v celoti ali delno uresničila vseh 182 priporočil, z izjemo dveh, ki jih je sprejela v tretjem univerzalnem periodičnem pregledu stanja človekovih pravic.« Pojasnila o tem, za kateri dve priporočili gre, ni bilo ne takrat, ne pozneje, zato smo to skušali odkriti v oddaji »Pogovor o«. Naši gostje so bili akademik dr. Janez Juhant, dr. Helena Jaklitsch in Peter Sušnik, predstavniki nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za dostojen pokop žrtev več kot 700 prikritih grobišč po Sloveniji.    

politikaživljenje

Pogovor o

Pravica umrlih do dostojnega pokopa

Na spletni strani vlade smo konec januarja lahko prebrali izjavo ministrice Tanje Fajon, ki se je mudila v Ženevi: »Slovenija je v celoti ali delno uresničila vseh 182 priporočil, z izjemo dveh, ki jih je sprejela v tretjem univerzalnem periodičnem pregledu stanja človekovih pravic.« Pojasnila o tem, za kateri dve priporočili gre, ni bilo ne takrat, ne pozneje, zato smo to skušali odkriti v oddaji »Pogovor o«. Naši gostje so bili akademik dr. Janez Juhant, dr. Helena Jaklitsch in Peter Sušnik, predstavniki nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za dostojen pokop žrtev več kot 700 prikritih grobišč po Sloveniji.    

VEČ ...|19. 2. 2025
Pravica umrlih do dostojnega pokopa

Na spletni strani vlade smo konec januarja lahko prebrali izjavo ministrice Tanje Fajon, ki se je mudila v Ženevi: »Slovenija je v celoti ali delno uresničila vseh 182 priporočil, z izjemo dveh, ki jih je sprejela v tretjem univerzalnem periodičnem pregledu stanja človekovih pravic.« Pojasnila o tem, za kateri dve priporočili gre, ni bilo ne takrat, ne pozneje, zato smo to skušali odkriti v oddaji »Pogovor o«. Naši gostje so bili akademik dr. Janez Juhant, dr. Helena Jaklitsch in Peter Sušnik, predstavniki nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za dostojen pokop žrtev več kot 700 prikritih grobišč po Sloveniji.    

Tone Gorjup

politikaživljenje

Duhovna misel

VEČ ...|11. 10. 2024
Božja Beseda

Univerza na Japonskem. Poganski profesor sliši, da je ...

Iz knjige Dragoceno darilo zgodb, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božja Beseda

Univerza na Japonskem. Poganski profesor sliši, da je ...

Iz knjige Dragoceno darilo zgodb, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

duhovnost

Duhovna misel

Božja Beseda

Univerza na Japonskem. Poganski profesor sliši, da je ...

Iz knjige Dragoceno darilo zgodb, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

VEČ ...|11. 10. 2024
Božja Beseda

Univerza na Japonskem. Poganski profesor sliši, da je ...

Iz knjige Dragoceno darilo zgodb, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 7. 2024
Erasmusova poletna šola Heritologija

Univerza Alma Mater Europaea (Institutum Studiorum Humanitatis) je v sodelovanju z Oddelkom za arheologijo Univerze v Ljubljani, Narodnim muzejem Slovenije, Parkom vojaške zgodovine Pivka in podjetjem Krasen Kras osmim in dvanajstim julijem 2024 organizirala Erasmusovo poletno šolo na temo ‘Heritologija’. Pogovarjali smo se s prof. dr. Vereno Perko. 

Erasmusova poletna šola Heritologija

Univerza Alma Mater Europaea (Institutum Studiorum Humanitatis) je v sodelovanju z Oddelkom za arheologijo Univerze v Ljubljani, Narodnim muzejem Slovenije, Parkom vojaške zgodovine Pivka in podjetjem Krasen Kras osmim in dvanajstim julijem 2024 organizirala Erasmusovo poletno šolo na temo ‘Heritologija’. Pogovarjali smo se s prof. dr. Vereno Perko. 

infoizobraževanjedružba

Informativni prispevki

Erasmusova poletna šola Heritologija

Univerza Alma Mater Europaea (Institutum Studiorum Humanitatis) je v sodelovanju z Oddelkom za arheologijo Univerze v Ljubljani, Narodnim muzejem Slovenije, Parkom vojaške zgodovine Pivka in podjetjem Krasen Kras osmim in dvanajstim julijem 2024 organizirala Erasmusovo poletno šolo na temo ‘Heritologija’. Pogovarjali smo se s prof. dr. Vereno Perko. 

VEČ ...|10. 7. 2024
Erasmusova poletna šola Heritologija

Univerza Alma Mater Europaea (Institutum Studiorum Humanitatis) je v sodelovanju z Oddelkom za arheologijo Univerze v Ljubljani, Narodnim muzejem Slovenije, Parkom vojaške zgodovine Pivka in podjetjem Krasen Kras osmim in dvanajstim julijem 2024 organizirala Erasmusovo poletno šolo na temo ‘Heritologija’. Pogovarjali smo se s prof. dr. Vereno Perko. 

Nataša Ličen

infoizobraževanjedružba

Moja zgodba

VEČ ...|2. 6. 2024
Mučenec Jaroslav Kikelj - Aleš Maver

Tokrat smo spoznali Jaroslava Kiklja, ki ga je Cerkev uvrstila med slovenske mučence 20. stoletja. 18. marca leta 1942 je bil ubit v atentatu na Streliški ulici v Ljubljani. Kikelj se je rodil na Opčinah nad Trstom, pozneje se je preselil v Maribor, v Ljubljano pa je leta 1939 prišel študirat medicino. Že v Mariboru je bil član Marijine kongregacije, v Ljubljani pa je bil zelo dejaven pri Katoliški akciji. Bil je tudi predsednik študentskega medicinskega društva Vir. Kot tak je na zahtevo okupacijskih oblasti postal član direktorija medvojne univerzitetne organizacije in se s tem žrtvoval, da bi ljubljanska univerza lahko delovala tudi med vojno. Komunisti so ga zato umorili. O njem je spregovoril prof. dr. Aleš Maver.

Mučenec Jaroslav Kikelj - Aleš Maver

Tokrat smo spoznali Jaroslava Kiklja, ki ga je Cerkev uvrstila med slovenske mučence 20. stoletja. 18. marca leta 1942 je bil ubit v atentatu na Streliški ulici v Ljubljani. Kikelj se je rodil na Opčinah nad Trstom, pozneje se je preselil v Maribor, v Ljubljano pa je leta 1939 prišel študirat medicino. Že v Mariboru je bil član Marijine kongregacije, v Ljubljani pa je bil zelo dejaven pri Katoliški akciji. Bil je tudi predsednik študentskega medicinskega društva Vir. Kot tak je na zahtevo okupacijskih oblasti postal član direktorija medvojne univerzitetne organizacije in se s tem žrtvoval, da bi ljubljanska univerza lahko delovala tudi med vojno. Komunisti so ga zato umorili. O njem je spregovoril prof. dr. Aleš Maver.

spominpolitikaJaroslav KikeljAleš Maver

Moja zgodba

Mučenec Jaroslav Kikelj - Aleš Maver

Tokrat smo spoznali Jaroslava Kiklja, ki ga je Cerkev uvrstila med slovenske mučence 20. stoletja. 18. marca leta 1942 je bil ubit v atentatu na Streliški ulici v Ljubljani. Kikelj se je rodil na Opčinah nad Trstom, pozneje se je preselil v Maribor, v Ljubljano pa je leta 1939 prišel študirat medicino. Že v Mariboru je bil član Marijine kongregacije, v Ljubljani pa je bil zelo dejaven pri Katoliški akciji. Bil je tudi predsednik študentskega medicinskega društva Vir. Kot tak je na zahtevo okupacijskih oblasti postal član direktorija medvojne univerzitetne organizacije in se s tem žrtvoval, da bi ljubljanska univerza lahko delovala tudi med vojno. Komunisti so ga zato umorili. O njem je spregovoril prof. dr. Aleš Maver.

VEČ ...|2. 6. 2024
Mučenec Jaroslav Kikelj - Aleš Maver

Tokrat smo spoznali Jaroslava Kiklja, ki ga je Cerkev uvrstila med slovenske mučence 20. stoletja. 18. marca leta 1942 je bil ubit v atentatu na Streliški ulici v Ljubljani. Kikelj se je rodil na Opčinah nad Trstom, pozneje se je preselil v Maribor, v Ljubljano pa je leta 1939 prišel študirat medicino. Že v Mariboru je bil član Marijine kongregacije, v Ljubljani pa je bil zelo dejaven pri Katoliški akciji. Bil je tudi predsednik študentskega medicinskega društva Vir. Kot tak je na zahtevo okupacijskih oblasti postal član direktorija medvojne univerzitetne organizacije in se s tem žrtvoval, da bi ljubljanska univerza lahko delovala tudi med vojno. Komunisti so ga zato umorili. O njem je spregovoril prof. dr. Aleš Maver.

Jože Bartolj

spominpolitikaJaroslav KikeljAleš Maver

Informativne oddaje

VEČ ...|26. 4. 2024
Utrip dneva dne 26. 4.

  • Vladajoča Svoboda mimo resne in strokovne razprave v iskanje glasov tudi z izsiljenimi tremi referendumi, ki bodo potekali na dan evropskih volitev.
  • SDS in NSi za ustavno presojo in zadržanje odlokov za referendume o uporabi konoplje in evtanaziji.
  • V Aktivnem državljanstvu koaliciji očitajo preusmerjanje pozornosti od resničnih težav družbe.
  • Na zanemarjanje zdravstvenega sistema v javnem pismu opozorili tudi pediatri in šolski zdravniki.
  • Po univerzah v ZDA se stopnjujejo propalestinski protesti. Kaj to pomeni za ameriško politiko do Izraela?
  • Vreme: Jutri več sonca na vzhodu, drugod spremenljivo s kakšno ploho.
  • Pristojni in zaposleni zavrnili očitke o mobingu in nedelovanju inšpektorata za delo.
  • Policija z več nasveti pred prvomajskimi prazniki in počitnicami.
  • ŠPORT: Judoistka Kaja Kajzer evropska podprvakinja.

Utrip dneva dne 26. 4.

  • Vladajoča Svoboda mimo resne in strokovne razprave v iskanje glasov tudi z izsiljenimi tremi referendumi, ki bodo potekali na dan evropskih volitev.
  • SDS in NSi za ustavno presojo in zadržanje odlokov za referendume o uporabi konoplje in evtanaziji.
  • V Aktivnem državljanstvu koaliciji očitajo preusmerjanje pozornosti od resničnih težav družbe.
  • Na zanemarjanje zdravstvenega sistema v javnem pismu opozorili tudi pediatri in šolski zdravniki.
  • Po univerzah v ZDA se stopnjujejo propalestinski protesti. Kaj to pomeni za ameriško politiko do Izraela?
  • Vreme: Jutri več sonca na vzhodu, drugod spremenljivo s kakšno ploho.
  • Pristojni in zaposleni zavrnili očitke o mobingu in nedelovanju inšpektorata za delo.
  • Policija z več nasveti pred prvomajskimi prazniki in počitnicami.
  • ŠPORT: Judoistka Kaja Kajzer evropska podprvakinja.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 26. 4.
  • Vladajoča Svoboda mimo resne in strokovne razprave v iskanje glasov tudi z izsiljenimi tremi referendumi, ki bodo potekali na dan evropskih volitev.
  • SDS in NSi za ustavno presojo in zadržanje odlokov za referendume o uporabi konoplje in evtanaziji.
  • V Aktivnem državljanstvu koaliciji očitajo preusmerjanje pozornosti od resničnih težav družbe.
  • Na zanemarjanje zdravstvenega sistema v javnem pismu opozorili tudi pediatri in šolski zdravniki.
  • Po univerzah v ZDA se stopnjujejo propalestinski protesti. Kaj to pomeni za ameriško politiko do Izraela?
  • Vreme: Jutri več sonca na vzhodu, drugod spremenljivo s kakšno ploho.
  • Pristojni in zaposleni zavrnili očitke o mobingu in nedelovanju inšpektorata za delo.
  • Policija z več nasveti pred prvomajskimi prazniki in počitnicami.
  • ŠPORT: Judoistka Kaja Kajzer evropska podprvakinja.
VEČ ...|26. 4. 2024
Utrip dneva dne 26. 4.
  • Vladajoča Svoboda mimo resne in strokovne razprave v iskanje glasov tudi z izsiljenimi tremi referendumi, ki bodo potekali na dan evropskih volitev.
  • SDS in NSi za ustavno presojo in zadržanje odlokov za referendume o uporabi konoplje in evtanaziji.
  • V Aktivnem državljanstvu koaliciji očitajo preusmerjanje pozornosti od resničnih težav družbe.
  • Na zanemarjanje zdravstvenega sistema v javnem pismu opozorili tudi pediatri in šolski zdravniki.
  • Po univerzah v ZDA se stopnjujejo propalestinski protesti. Kaj to pomeni za ameriško politiko do Izraela?
  • Vreme: Jutri več sonca na vzhodu, drugod spremenljivo s kakšno ploho.
  • Pristojni in zaposleni zavrnili očitke o mobingu in nedelovanju inšpektorata za delo.
  • Policija z več nasveti pred prvomajskimi prazniki in počitnicami.
  • ŠPORT: Judoistka Kaja Kajzer evropska podprvakinja.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativne oddaje

VEČ ...|27. 11. 2023
Utrip dneva dne 27. 11.

  • Papeževo zdravstveno stanje se izboljšuje; v petek namerava odpotovati v Dubaj.
  • Vlada na dopisni seji potrdila predlog nujnih ukrepov za zdravstveno dejavnost, sindikati na nogah, saj cela vrsta rešitev z njimi ni usklajenih.
  • Varuh Svetina: Popolnoma nesprejemljivo je, da je dostopnost do osnovnega zdravstva odvisna od tega, kje človek živi, in da telefoni zvonijo v prazno.
  • Vlade prvič ne podpira več kot polovica vprašanih, podpora še naprej pada tudi Svobodi in premieru Golobu.
  • Dirigent Patrik Greblo o morebitnem ukinjanju glasbene produkcije na RTV: Težko si predstavljamo, da bo na državni proslavi orkester ob takih okoliščinah kazal spoštovanje parterju.
  • Kriminalistična preiskava: Goljufi z lažnim predstavljanjem na bankah prišli do več kot milijona evrov.
  • Zadnja izmenjava talcev in beguncev zahteva tudi odgovor o usodi premirja med Hamasom in Izraelom.
  • V Tednu Karitas nas nagovarja geslo Upanje za vse.
  • Vreme: Na jugu in na zahodu bo popoldne rahlo deževalo. Ponoči bo rahlo deževalo v večjem delu države.
  • Uprava za informacijsko varnost po vdoru v informacijski sistem HSE miri- situacija je pod nadzorom.
  • Univerza v Ljubljani bo častni doktorat podelila teologu iz Francije
  • Več kot 1100 birmancev mariborske nadškofije v soboto iskalo načine, kako odkriti svojo poklicanost v življenju.
  • Šport: Skakalcu Kraftu popoln izkupiček v Ruki, Peter Prevc šesti. Shiffrin pa jubilejna 90. zmaga na slalomu, tri Slovenke do točk, Slokar odlična sedma.

Utrip dneva dne 27. 11.

  • Papeževo zdravstveno stanje se izboljšuje; v petek namerava odpotovati v Dubaj.
  • Vlada na dopisni seji potrdila predlog nujnih ukrepov za zdravstveno dejavnost, sindikati na nogah, saj cela vrsta rešitev z njimi ni usklajenih.
  • Varuh Svetina: Popolnoma nesprejemljivo je, da je dostopnost do osnovnega zdravstva odvisna od tega, kje človek živi, in da telefoni zvonijo v prazno.
  • Vlade prvič ne podpira več kot polovica vprašanih, podpora še naprej pada tudi Svobodi in premieru Golobu.
  • Dirigent Patrik Greblo o morebitnem ukinjanju glasbene produkcije na RTV: Težko si predstavljamo, da bo na državni proslavi orkester ob takih okoliščinah kazal spoštovanje parterju.
  • Kriminalistična preiskava: Goljufi z lažnim predstavljanjem na bankah prišli do več kot milijona evrov.
  • Zadnja izmenjava talcev in beguncev zahteva tudi odgovor o usodi premirja med Hamasom in Izraelom.
  • V Tednu Karitas nas nagovarja geslo Upanje za vse.
  • Vreme: Na jugu in na zahodu bo popoldne rahlo deževalo. Ponoči bo rahlo deževalo v večjem delu države.
  • Uprava za informacijsko varnost po vdoru v informacijski sistem HSE miri- situacija je pod nadzorom.
  • Univerza v Ljubljani bo častni doktorat podelila teologu iz Francije
  • Več kot 1100 birmancev mariborske nadškofije v soboto iskalo načine, kako odkriti svojo poklicanost v življenju.
  • Šport: Skakalcu Kraftu popoln izkupiček v Ruki, Peter Prevc šesti. Shiffrin pa jubilejna 90. zmaga na slalomu, tri Slovenke do točk, Slokar odlična sedma.

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 27. 11.
  • Papeževo zdravstveno stanje se izboljšuje; v petek namerava odpotovati v Dubaj.
  • Vlada na dopisni seji potrdila predlog nujnih ukrepov za zdravstveno dejavnost, sindikati na nogah, saj cela vrsta rešitev z njimi ni usklajenih.
  • Varuh Svetina: Popolnoma nesprejemljivo je, da je dostopnost do osnovnega zdravstva odvisna od tega, kje človek živi, in da telefoni zvonijo v prazno.
  • Vlade prvič ne podpira več kot polovica vprašanih, podpora še naprej pada tudi Svobodi in premieru Golobu.
  • Dirigent Patrik Greblo o morebitnem ukinjanju glasbene produkcije na RTV: Težko si predstavljamo, da bo na državni proslavi orkester ob takih okoliščinah kazal spoštovanje parterju.
  • Kriminalistična preiskava: Goljufi z lažnim predstavljanjem na bankah prišli do več kot milijona evrov.
  • Zadnja izmenjava talcev in beguncev zahteva tudi odgovor o usodi premirja med Hamasom in Izraelom.
  • V Tednu Karitas nas nagovarja geslo Upanje za vse.
  • Vreme: Na jugu in na zahodu bo popoldne rahlo deževalo. Ponoči bo rahlo deževalo v večjem delu države.
  • Uprava za informacijsko varnost po vdoru v informacijski sistem HSE miri- situacija je pod nadzorom.
  • Univerza v Ljubljani bo častni doktorat podelila teologu iz Francije
  • Več kot 1100 birmancev mariborske nadškofije v soboto iskalo načine, kako odkriti svojo poklicanost v življenju.
  • Šport: Skakalcu Kraftu popoln izkupiček v Ruki, Peter Prevc šesti. Shiffrin pa jubilejna 90. zmaga na slalomu, tri Slovenke do točk, Slokar odlična sedma.
VEČ ...|27. 11. 2023
Utrip dneva dne 27. 11.
  • Papeževo zdravstveno stanje se izboljšuje; v petek namerava odpotovati v Dubaj.
  • Vlada na dopisni seji potrdila predlog nujnih ukrepov za zdravstveno dejavnost, sindikati na nogah, saj cela vrsta rešitev z njimi ni usklajenih.
  • Varuh Svetina: Popolnoma nesprejemljivo je, da je dostopnost do osnovnega zdravstva odvisna od tega, kje človek živi, in da telefoni zvonijo v prazno.
  • Vlade prvič ne podpira več kot polovica vprašanih, podpora še naprej pada tudi Svobodi in premieru Golobu.
  • Dirigent Patrik Greblo o morebitnem ukinjanju glasbene produkcije na RTV: Težko si predstavljamo, da bo na državni proslavi orkester ob takih okoliščinah kazal spoštovanje parterju.
  • Kriminalistična preiskava: Goljufi z lažnim predstavljanjem na bankah prišli do več kot milijona evrov.
  • Zadnja izmenjava talcev in beguncev zahteva tudi odgovor o usodi premirja med Hamasom in Izraelom.
  • V Tednu Karitas nas nagovarja geslo Upanje za vse.
  • Vreme: Na jugu in na zahodu bo popoldne rahlo deževalo. Ponoči bo rahlo deževalo v večjem delu države.
  • Uprava za informacijsko varnost po vdoru v informacijski sistem HSE miri- situacija je pod nadzorom.
  • Univerza v Ljubljani bo častni doktorat podelila teologu iz Francije
  • Več kot 1100 birmancev mariborske nadškofije v soboto iskalo načine, kako odkriti svojo poklicanost v življenju.
  • Šport: Skakalcu Kraftu popoln izkupiček v Ruki, Peter Prevc šesti. Shiffrin pa jubilejna 90. zmaga na slalomu, tri Slovenke do točk, Slokar odlična sedma.

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|11. 3. 2025
Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostvzgoja

Moja zgodba

VEČ ...|6. 4. 2025
Revija SLO - Slovenija in totalitarni časi

Pri Založbi Družina je izšla tematska revija Slovenski zgodovinski magazin SLO časi, kraji, ljudje pod naslovom Slovenija in totalitarni časi. Uredil jo je dr. Jože Dežman. Posvečena je 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. O njej so spregovorili urednik in nekateri avtorji.

Revija SLO - Slovenija in totalitarni časi

Pri Založbi Družina je izšla tematska revija Slovenski zgodovinski magazin SLO časi, kraji, ljudje pod naslovom Slovenija in totalitarni časi. Uredil jo je dr. Jože Dežman. Posvečena je 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. O njej so spregovorili urednik in nekateri avtorji.

Jože Bartolj

spominpolitikaSLO časi kraji ljudjeJože DežmanMateja Čoh KladnikKatarina JurjavčičTomaž KladnikMonika Kokalj KočevarMiran KomacAleš NoseSašo RadovanovičIrena UršičMarko Štepec

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|8. 4. 2025
Uraden začetek Koroških kulturnih dnevov

Z odprtjem razstave slikarja Karla Vouka se v teh trenutkih uradno začenjajo Koroški kulturni dnevi v Ljubljani 2025. Ob podpori Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze iz Celovca jih pripravljata Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva in Klub koroških Slovencev iz Ljubljane. Predsednik slednjega Janez Stegar je povedal, da bo odprtje v Galeriji Družina. Za glasbeni okvir bo poskrbel: vokalni kvartet “Dobniško jezero”. Prost ogled razstave do torka, 22. aprila, od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro ter ob sobotah med 8. in 12. uro v galeriji Družina v Ljubljani.

Uraden začetek Koroških kulturnih dnevov

Z odprtjem razstave slikarja Karla Vouka se v teh trenutkih uradno začenjajo Koroški kulturni dnevi v Ljubljani 2025. Ob podpori Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze iz Celovca jih pripravljata Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva in Klub koroških Slovencev iz Ljubljane. Predsednik slednjega Janez Stegar je povedal, da bo odprtje v Galeriji Družina. Za glasbeni okvir bo poskrbel: vokalni kvartet “Dobniško jezero”. Prost ogled razstave do torka, 22. aprila, od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro ter ob sobotah med 8. in 12. uro v galeriji Družina v Ljubljani.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Doživetja narave

VEČ ...|4. 4. 2025
Slovo satelita Gaia, znanstveno delo v ESI in GoChile

Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.

Slovo satelita Gaia, znanstveno delo v ESI in GoChile

Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.

Blaž Lesnik

astronomijavesoljeESAGoChileGaianočno neboopazovanje

Naš gost

VEČ ...|5. 4. 2025
Igor Tuta

Igor Tuta je pred kratkim praznoval osemdesetletnico. Je vsestranski kulturni delavec, s pomembno in dolgoletno vlogo med Slovenci v zamejskem prostoru. Vso svojo delovno dobo je posvetil Radiu Trst A, sodeloval je tudi pri številnih televizijskih dokumentarnih oddajah. Od otroštva predan skavt, tudi po njegovi zaslugi je v tržaškem okolju to gibanje zelo živo. Med njegovimi vidnejšimi zanimanji je tudi filatelija. V zadnjih letih pa se največ posveča publicistiki. 

Igor Tuta

Igor Tuta je pred kratkim praznoval osemdesetletnico. Je vsestranski kulturni delavec, s pomembno in dolgoletno vlogo med Slovenci v zamejskem prostoru. Vso svojo delovno dobo je posvetil Radiu Trst A, sodeloval je tudi pri številnih televizijskih dokumentarnih oddajah. Od otroštva predan skavt, tudi po njegovi zaslugi je v tržaškem okolju to gibanje zelo živo. Med njegovimi vidnejšimi zanimanji je tudi filatelija. V zadnjih letih pa se največ posveča publicistiki. 

Nataša Ličen

spominživljenjekultura

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|9. 4. 2025
Čebulna juha

Kako bi iz čebule, ki zdaj zelo poganja, pripravili juh, sprašuje poslušalec. Sestra Nikolina mu je svetovala, naj za šest oseb pripravi liter in pol do dva litra vode. Potrebujemo tri srednje velike čebule (15-20 dag). Narežemo jih in solimo. Prilijemo malo vodo, da se najprej pokuha, nato pa se na maščobi začne pražit, da dobi barvo, da da okus in potem lahko še pridamo malo krompirja, malo korenčka ... Zalijemo, da sa dobro skuha, zmiksamo, po okusu solimo. Okus izboljšamo s kislo smetano. Še več čebule bomo potrebovali, če se bomo lotili pripravljanja golaža.  

Čebulna juha

Kako bi iz čebule, ki zdaj zelo poganja, pripravili juh, sprašuje poslušalec. Sestra Nikolina mu je svetovala, naj za šest oseb pripravi liter in pol do dva litra vode. Potrebujemo tri srednje velike čebule (15-20 dag). Narežemo jih in solimo. Prilijemo malo vodo, da se najprej pokuha, nato pa se na maščobi začne pražit, da dobi barvo, da da okus in potem lahko še pridamo malo krompirja, malo korenčka ... Zalijemo, da sa dobro skuha, zmiksamo, po okusu solimo. Okus izboljšamo s kislo smetano. Še več čebule bomo potrebovali, če se bomo lotili pripravljanja golaža.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Od slike do besede

VEČ ...|8. 4. 2025
Jože Felc

Oddaja je bila posvečena nevropsihiatru, pisatelju in pesniku Jožetu Felcu. Mineva namreč petnajst let od njegove smrti.

Jože Felc

Oddaja je bila posvečena nevropsihiatru, pisatelju in pesniku Jožetu Felcu. Mineva namreč petnajst let od njegove smrti.

Mateja Subotičanec

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|8. 4. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 8. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 8. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|8. 4. 2025
Uraden začetek Koroških kulturnih dnevov

Z odprtjem razstave slikarja Karla Vouka se v teh trenutkih uradno začenjajo Koroški kulturni dnevi v Ljubljani 2025. Ob podpori Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze iz Celovca jih pripravljata Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva in Klub koroških Slovencev iz Ljubljane. Predsednik slednjega Janez Stegar je povedal, da bo odprtje v Galeriji Družina. Za glasbeni okvir bo poskrbel: vokalni kvartet “Dobniško jezero”. Prost ogled razstave do torka, 22. aprila, od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro ter ob sobotah med 8. in 12. uro v galeriji Družina v Ljubljani.

Uraden začetek Koroških kulturnih dnevov

Z odprtjem razstave slikarja Karla Vouka se v teh trenutkih uradno začenjajo Koroški kulturni dnevi v Ljubljani 2025. Ob podpori Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze iz Celovca jih pripravljata Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva in Klub koroških Slovencev iz Ljubljane. Predsednik slednjega Janez Stegar je povedal, da bo odprtje v Galeriji Družina. Za glasbeni okvir bo poskrbel: vokalni kvartet “Dobniško jezero”. Prost ogled razstave do torka, 22. aprila, od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro ter ob sobotah med 8. in 12. uro v galeriji Družina v Ljubljani.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura