Dr. Simona Gerenčer in zgodbe ljudi, ki poslušajo s srcem in gledajo z dlanmi

Dr. Simona Gerenčer je diplomirala na Visoki šoli za socialno delo. Leta 2015 je doktorirala s temo Družbeni položaj ljudi z gluhoslepoto v Sloveniji in na Madžarskem. Na Fakulteti za socialno delo sodeluje kot asistentka, je višja svetovalka na področju socialnega varstva, začetnica strokovnega dela in znanstvenega raziskovanja z ljudmi z gluhoslepoto v slovenskem prostoru. Kot soustanoviteljica Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN, kjer je zaposlena kot generalna sekretarka in strokovna vodja, skupaj z ljudmi z gluhoslepoto in strokovno ekipo razvija jezik gluhoslepih in številne načine sporazumevanja. Je tolmačica za slovenski znakovni jezik in jezik gluhoslepih. Je tudi soustanoviteljica Združenja tolmačev gluhoslepim Slovenije TAKTIL, avtorica številnih člankov in knjig s področja gluhoslepote. Bila je vključena v strokovno skupino Ustavne komisije Državnega zbora Republike Slovenije za vpis znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v Ustavo Republike Slovenije. Lani je prejela priznanje jabolko navdiha.

Dijak Damijan Vizjak o pripravi radijske oddaje

Damijan Vizjak, ki je slep in obiskuje drugi letnik Škofijske klasične gimnazije je za projektno nalogo sodeloval pri pripravi oddaje Luč v temi na Radiu Ognjišče. Ob tem je nastal njegov komentar oziroma pogled na opravljeno delo.

Damijan Vizjak o pripravi radijske oddaje

Damijan Vizjak, ki je slep in obiskuje drugi letnik Škofijske klasične gimnazije je za projektno nalogo sodeloval pri pripravi oddaje Luč v temi na Radiu Ognjišče. Ob tem je pripravil komentar oziroma pogled na svoje delo.

Za februarsko oddajo Luč v temi sem pripravil prispevek o osebni asistenci, ki je pomoč osebam z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami in je v Sloveniji omogočena kot človekova pravica vsem uporabnikom, starih od 18 do 65 let, pod enakimi pogoji od leta 2019. Prispevek sem pripravil v okviru projektne naloge, ki jo moramo izdelati dijaki Škofijske klasične gimnazije v drugem letniku šolanja. Za radijski prispevek sem se odločil, ker me delo radijskega napovedovalca zelo zanima. Temo sem izbral po nasvetu voditeljice oddaje Sonje Pugertnik, ker je zelo aktualna za slepe in slabovidne. Poleg tega sem tudi sam slep in ko bom dopolnil 18 let, bom upravičen do te storitve.

Tema, ki sem si jo izbral, je bila zame zelo zahtevna in je predstavljala pravi izziv, ker o osebni asistenci pred tem nisem vedel ničesar. Prav zato sem pričakoval, da ne bom mogel sam sestaviti primernih vprašanj in se sproščeno pogovarjati z gosti. Ko sem prebral Zakon o osebni asistenci, mi je bil jezik zelo tuj in sem komaj izluščil bistvene informacije. Bal sem se, da bi med oddajo deloval, kot da se v temo nisem dovolj poglobil. Zavedal pa sem se, da bo oddaja težko izpadla profesionalno, saj sem to delal na tem nivoju prvič. Kljub temu me je naprej gnala misel, da se lahko obrnem na voditeljico oddaje Sonjo Pungertnik, ki mi je svetovala, me usmerjala in osvetlila določene pojme. Veliko zaupanja sem dobil tudi po pogovoru z osrednjo gostjo Katrin Modic, ki mi je že po prvem telefonskem klicu, ko sem jo vprašal, če bi bila moja gostja, povedala veliko koristnih podatkov, da sem oblikoval osnutek vprašanj. Po drugi strani pa sem si močno želel od blizu spoznati delo radijskega napovedovalca, zato so mi govorne vaje na Radiu Ognjišče zelo koristile. S pomočjo napovedovalca Marjana Buniča sem odkril, da je tehnika govorjenja in branja pred mikrofonom podobna petju, saj je tudi v tem primeru potrebno uporabljati prepono in biti čim bolj sproščen.

Bolje od pričakovanj mi je uspelo izbrati prave goste, ki so temo osvetlili iz različnih vidikov in so se med seboj dopolnjevali. Delo z gosti mi ni delalo nobenih preglavic, saj so se vsi zelo izkazali in točno vedeli, kaj od njih pričakujem. Prav tako me je navdušilo delo s tehnikom, česar sprva sploh nisem predvidel. Na montažo sem se dobro pripravil, saj sem vse prispevke večkrat poslušal in si zabeležil, kje so manjše pomanjkljivosti, da smo jih lahko hitro odrezali. V prihodnje bi želel še izboljšati tekoče postavljanje vprašanj, brez zatikanj, čeprav mi je branje pred mikrofonom za prvič kar dobro uspelo. Več dela, kot sem pričakoval, mi je vzelo dogovarjanje z vsemi, ki so bili vključeni v ta projekt. Veliko je bilo pisanja elektronskih sporočil in telefonskih pogovorov. Moral sem dobiti zeleno luč na Radiu Ognjišče, da sem sploh lahko pripravil prispevek. Ker nimam izkušenj na tem področju, sem vedno potreboval potrditev vseh vpletenih, ki so mojstri v svojem poklicu, in od njih sem se ogromno naučil.

Vsem, ki bi se želeli lotiti podobne naloge, svetujem, da premišljeno izberejo temo in goste, ki se na njo dobro spoznajo in so strokovnjaki na svojem področju. Nujno se je v izbrano temo poglobiti in jo spoznati do te mere, da lahko sestaviš smiselna vprašanja in se med oddajo odzivaš na odgovore gostov. Stik z gosti lahko navežeš prek elektronske pošte, vendar svetujem, da se z gosti osebno pogovoriš, da preveriš, ali je oseba dovolj zgovorna in primerna za gosta glede na obravnavano temo. Pred snemanjem oddaje je potrebno gostom prisluhniti in vključiti njihove predloge. Za prvič jih lahko prosiš, da se držijo vprašanj, ki si jim jih predhodno nakazal. Vprašanja in scenarij oddaje je potrebno izjemno skrbno oblikovati, da bodo gostje natančno vedeli, kaj se od njih pričakuje. Predlagam tudi, da pred snemanjem oddaje vadiš branje vprašanj oz. napovedi posameznih prispevkov, da med oddajo ne bo težav s tremo in tekočnostjo branja ter spontanega odzivanja. Goste je potrebno vedno vprašati, kako se naglašuje njihovo ime in priimek, da med oddajo ne prihaja do napak. Prav tako se je treba na montažo prispevka dobro pripraviti, da tehniku natančno časovno napišeš, kje je prišlo do napak, da mu olajšaš iskanje in privarčuje s časom. Potrebno je biti prilagodljiv in potrpežljiv, saj se nič ne zgodi od danes na jutri. Le strokovnjaki, ki imajo več izkušenj, ti lahko svetujejo, kaj in kako bi lahko izboljšal.

Poklic radijskega napovedovalca je po mojem mnenju spoštovanja vreden. Potrebno je upoštevati veliko dejavnikov, da se posname kakovostna oddaja. Napovedovalci so vedno odvisni od časa, a morajo ohraniti trezno glavo. Če oddaja poteka v živo, morajo biti zares iznajdljivi, da jih ne zgrabi panika, da uporabijo znanje, ki ga imajo, in da se rešujejo iz nepredvidljivih situacij. Potrebna je velika razgledanost in dobro obvladovanje stresa. Preseneča me, koliko časa in truda zahteva priprava ene same oddaje, kar sem občutil na lastni koži.

Damijan Vizjak,

dijak drugega letnika Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani

Aleksandra Surla

Aleksandra se je po končani fakulteti in potem, ko v Sloveniji zase ni našla delovnega
mesta, preselila v Anglijo. Tam živi s svojim zaročencem in je zaposlena
na banki. Z nami je delila svoje zanimive življenjske izkušnje in nam
zaupala, kako se sooča z ovirami, ki jih prinaša slepota.

 

Tobit in Tobija, podoba odnosa med očetom in odraščajočim sinom

V tokratni oddaji smo ponovno prisluhnili oddaji, ki je bila na sporedu lansko leto v mesecu juliju. Kako razumeti starozavezno knjigo Tobit? Kaj pomeni očetova slepota, kakšen pomenijo deli ribe, s katerimi sin Tobija reši prekletstvo svoje zaročenke Sare in odpravi očetovo slepoto?

Gost: Silvo Malek

Gost oddaje je bil Silvo Malek, ki ga slepota spremlja že od malih nog. Kljub temu je 25 let opravljal svoj poklic telefonista in se vsestransko izobraževal. Čeprav je njegovo življenje vezano v glavnem na dom, njegov duh ne pozna meja.

Sodobna znanost z drugačno govorico potrjuje številne modrosti krščanske tradicije

Dr. Tjaša M. Kos, psihologinja, ima svojevrstno življenjsko zgodbo. Je velika iskalka. Mnogokrat je morala iskati, in ob tem je tudi veliko našla, kar jemlje kot blagoslov. Njeno pot je zaznamovala tudi slepota. Vid je zaradi redke bolezni izgubila pri 24-tih letih. To je ni zaustavilo, morda jo je še bolj spodbudilo k iskanju naprej, tudi k študiju na Dunaju, kjer je diplomirala iz psiholoških znanosti. Je žena in mati treh sinov. Uspešna na svoji poklicni poti.

O slepoti

Julijska kateheza za bolnike je posvečena slepim in slabovidnim. O slepoti smo razmišljali s pomočjo evangeljskega odlomka iz Lukovega evangelija (Lk 18,35.37-38.40-42) in ob tem spregovorili tudi o slepoti srca.

Tobit in Tobija, podoba odnosa med očetom in odraščajočim sinom.

Kako razumeti starozavezno knjigo Tobit? Kaj pomeni očetova slepota, kakšen pomenijo deli ribe, s katerimi sin Tobija reši prekletstvo svoje zaročenke Sare in odpravi očetovo slepoto?