Dijak Damijan Vizjak o pripravi radijske oddaje

Damijan Vizjak, ki je slep in obiskuje drugi letnik Škofijske klasične gimnazije je za projektno nalogo sodeloval pri pripravi oddaje Luč v temi na Radiu Ognjišče. Ob tem je nastal njegov komentar oziroma pogled na opravljeno delo.

 


 

Damijan Vizjak o pripravi radijske oddaje


 

Damijan Vizjak, ki je slep in obiskuje drugi letnik Škofijske klasične gimnazije je za projektno nalogo sodeloval pri pripravi oddaje Luč v temi na Radiu Ognjišče. Ob tem je pripravil komentar oziroma pogled na svoje delo.


 


 


 

Za februarsko oddajo Luč v temi sem pripravil prispevek o osebni asistenci, ki je pomoč osebam z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami in je v Sloveniji omogočena kot človekova pravica vsem uporabnikom, starih od 18 do 65 let, pod enakimi pogoji od leta 2019. Prispevek sem pripravil v okviru projektne naloge, ki jo moramo izdelati dijaki Škofijske klasične gimnazije v drugem letniku šolanja. Za radijski prispevek sem se odločil, ker me delo radijskega napovedovalca zelo zanima. Temo sem izbral po nasvetu voditeljice oddaje Sonje Pugertnik, ker je zelo aktualna za slepe in slabovidne. Poleg tega sem tudi sam slep in ko bom dopolnil 18 let, bom upravičen do te storitve.

Tema, ki sem si jo izbral, je bila zame zelo zahtevna in je predstavljala pravi izziv, ker o osebni asistenci pred tem nisem vedel ničesar. Prav zato sem pričakoval, da ne bom mogel sam sestaviti primernih vprašanj in se sproščeno pogovarjati z gosti. Ko sem prebral Zakon o osebni asistenci, mi je bil jezik zelo tuj in sem komaj izluščil bistvene informacije. Bal sem se, da bi med oddajo deloval, kot da se v temo nisem dovolj poglobil. Zavedal pa sem se, da bo oddaja težko izpadla profesionalno, saj sem to delal na tem nivoju prvič. Kljub temu me je naprej gnala misel, da se lahko obrnem na voditeljico oddaje Sonjo Pungertnik, ki mi je svetovala, me usmerjala in osvetlila določene pojme. Veliko zaupanja sem dobil tudi po pogovoru z osrednjo gostjo Katrin Modic, ki mi je že po prvem telefonskem klicu, ko sem jo vprašal, če bi bila moja gostja, povedala veliko koristnih podatkov, da sem oblikoval osnutek vprašanj. Po drugi strani pa sem si močno želel od blizu spoznati delo radijskega napovedovalca, zato so mi govorne vaje na Radiu Ognjišče zelo koristile. S pomočjo napovedovalca Marjana Buniča sem odkril, da je tehnika govorjenja in branja pred mikrofonom podobna petju, saj je tudi v tem primeru potrebno uporabljati prepono in biti čim bolj sproščen.

Bolje od pričakovanj mi je uspelo izbrati prave goste, ki so temo osvetlili iz različnih vidikov in so se med seboj dopolnjevali. Delo z gosti mi ni delalo nobenih preglavic, saj so se vsi zelo izkazali in točno vedeli, kaj od njih pričakujem. Prav tako me je navdušilo delo s tehnikom, česar sprva sploh nisem predvidel. Na montažo sem se dobro pripravil, saj sem vse prispevke večkrat poslušal in si zabeležil, kje so manjše pomanjkljivosti, da smo jih lahko hitro odrezali. V prihodnje bi želel še izboljšati tekoče postavljanje vprašanj, brez zatikanj, čeprav mi je branje pred mikrofonom za prvič kar dobro uspelo. Več dela, kot sem pričakoval, mi je vzelo dogovarjanje z vsemi, ki so bili vključeni v ta projekt. Veliko je bilo pisanja elektronskih sporočil in telefonskih pogovorov. Moral sem dobiti zeleno luč na Radiu Ognjišče, da sem sploh lahko pripravil prispevek. Ker nimam izkušenj na tem področju, sem vedno potreboval potrditev vseh vpletenih, ki so mojstri v svojem poklicu, in od njih sem se ogromno naučil.

Vsem, ki bi se želeli lotiti podobne naloge, svetujem, da premišljeno izberejo temo in goste, ki se na njo dobro spoznajo in so strokovnjaki na svojem področju. Nujno se je v izbrano temo poglobiti in jo spoznati do te mere, da lahko sestaviš smiselna vprašanja in se med oddajo odzivaš na odgovore gostov. Stik z gosti lahko navežeš prek elektronske pošte, vendar svetujem, da se z gosti osebno pogovoriš, da preveriš, ali je oseba dovolj zgovorna in primerna za gosta glede na obravnavano temo. Pred snemanjem oddaje je potrebno gostom prisluhniti in vključiti njihove predloge. Za prvič jih lahko prosiš, da se držijo vprašanj, ki si jim jih predhodno nakazal. Vprašanja in scenarij oddaje je potrebno izjemno skrbno oblikovati, da bodo gostje natančno vedeli, kaj se od njih pričakuje. Predlagam tudi, da pred snemanjem oddaje vadiš branje vprašanj oz. napovedi posameznih prispevkov, da med oddajo ne bo težav s tremo in tekočnostjo branja ter spontanega odzivanja. Goste je potrebno vedno vprašati, kako se naglašuje njihovo ime in priimek, da med oddajo ne prihaja do napak. Prav tako se je treba na montažo prispevka dobro pripraviti, da tehniku natančno časovno napišeš, kje je prišlo do napak, da mu olajšaš iskanje in privarčuje s časom. Potrebno je biti prilagodljiv in potrpežljiv, saj se nič ne zgodi od danes na jutri. Le strokovnjaki, ki imajo več izkušenj, ti lahko svetujejo, kaj in kako bi lahko izboljšal.

Poklic radijskega napovedovalca je po mojem mnenju spoštovanja vreden. Potrebno je upoštevati veliko dejavnikov, da se posname kakovostna oddaja. Napovedovalci so vedno odvisni od časa, a morajo ohraniti trezno glavo. Če oddaja poteka v živo, morajo biti zares iznajdljivi, da jih ne zgrabi panika, da uporabijo znanje, ki ga imajo, in da se rešujejo iz nepredvidljivih situacij. Potrebna je velika razgledanost in dobro obvladovanje stresa. Preseneča me, koliko časa in truda zahteva priprava ene same oddaje, kar sem občutil na lastni koži.

Damijan Vizjak,

dijak drugega letnika Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani


 

 

 


 

 

 

20. 3. 2023
Dijak Damijan Vizjak o pripravi radijske oddaje

Damijan Vizjak, ki je slep in obiskuje drugi letnik Škofijske klasične gimnazije je za projektno nalogo sodeloval pri pripravi oddaje Luč v temi na Radiu Ognjišče. Ob tem je nastal njegov komentar oziroma pogled na opravljeno delo.

 


 

Damijan Vizjak o pripravi radijske oddaje


 

Damijan Vizjak, ki je slep in obiskuje drugi letnik Škofijske klasične gimnazije je za projektno nalogo sodeloval pri pripravi oddaje Luč v temi na Radiu Ognjišče. Ob tem je pripravil komentar oziroma pogled na svoje delo.


 


 


 

Za februarsko oddajo Luč v temi sem pripravil prispevek o osebni asistenci, ki je pomoč osebam z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami in je v Sloveniji omogočena kot človekova pravica vsem uporabnikom, starih od 18 do 65 let, pod enakimi pogoji od leta 2019. Prispevek sem pripravil v okviru projektne naloge, ki jo moramo izdelati dijaki Škofijske klasične gimnazije v drugem letniku šolanja. Za radijski prispevek sem se odločil, ker me delo radijskega napovedovalca zelo zanima. Temo sem izbral po nasvetu voditeljice oddaje Sonje Pugertnik, ker je zelo aktualna za slepe in slabovidne. Poleg tega sem tudi sam slep in ko bom dopolnil 18 let, bom upravičen do te storitve.

Tema, ki sem si jo izbral, je bila zame zelo zahtevna in je predstavljala pravi izziv, ker o osebni asistenci pred tem nisem vedel ničesar. Prav zato sem pričakoval, da ne bom mogel sam sestaviti primernih vprašanj in se sproščeno pogovarjati z gosti. Ko sem prebral Zakon o osebni asistenci, mi je bil jezik zelo tuj in sem komaj izluščil bistvene informacije. Bal sem se, da bi med oddajo deloval, kot da se v temo nisem dovolj poglobil. Zavedal pa sem se, da bo oddaja težko izpadla profesionalno, saj sem to delal na tem nivoju prvič. Kljub temu me je naprej gnala misel, da se lahko obrnem na voditeljico oddaje Sonjo Pungertnik, ki mi je svetovala, me usmerjala in osvetlila določene pojme. Veliko zaupanja sem dobil tudi po pogovoru z osrednjo gostjo Katrin Modic, ki mi je že po prvem telefonskem klicu, ko sem jo vprašal, če bi bila moja gostja, povedala veliko koristnih podatkov, da sem oblikoval osnutek vprašanj. Po drugi strani pa sem si močno želel od blizu spoznati delo radijskega napovedovalca, zato so mi govorne vaje na Radiu Ognjišče zelo koristile. S pomočjo napovedovalca Marjana Buniča sem odkril, da je tehnika govorjenja in branja pred mikrofonom podobna petju, saj je tudi v tem primeru potrebno uporabljati prepono in biti čim bolj sproščen.

Bolje od pričakovanj mi je uspelo izbrati prave goste, ki so temo osvetlili iz različnih vidikov in so se med seboj dopolnjevali. Delo z gosti mi ni delalo nobenih preglavic, saj so se vsi zelo izkazali in točno vedeli, kaj od njih pričakujem. Prav tako me je navdušilo delo s tehnikom, česar sprva sploh nisem predvidel. Na montažo sem se dobro pripravil, saj sem vse prispevke večkrat poslušal in si zabeležil, kje so manjše pomanjkljivosti, da smo jih lahko hitro odrezali. V prihodnje bi želel še izboljšati tekoče postavljanje vprašanj, brez zatikanj, čeprav mi je branje pred mikrofonom za prvič kar dobro uspelo. Več dela, kot sem pričakoval, mi je vzelo dogovarjanje z vsemi, ki so bili vključeni v ta projekt. Veliko je bilo pisanja elektronskih sporočil in telefonskih pogovorov. Moral sem dobiti zeleno luč na Radiu Ognjišče, da sem sploh lahko pripravil prispevek. Ker nimam izkušenj na tem področju, sem vedno potreboval potrditev vseh vpletenih, ki so mojstri v svojem poklicu, in od njih sem se ogromno naučil.

Vsem, ki bi se želeli lotiti podobne naloge, svetujem, da premišljeno izberejo temo in goste, ki se na njo dobro spoznajo in so strokovnjaki na svojem področju. Nujno se je v izbrano temo poglobiti in jo spoznati do te mere, da lahko sestaviš smiselna vprašanja in se med oddajo odzivaš na odgovore gostov. Stik z gosti lahko navežeš prek elektronske pošte, vendar svetujem, da se z gosti osebno pogovoriš, da preveriš, ali je oseba dovolj zgovorna in primerna za gosta glede na obravnavano temo. Pred snemanjem oddaje je potrebno gostom prisluhniti in vključiti njihove predloge. Za prvič jih lahko prosiš, da se držijo vprašanj, ki si jim jih predhodno nakazal. Vprašanja in scenarij oddaje je potrebno izjemno skrbno oblikovati, da bodo gostje natančno vedeli, kaj se od njih pričakuje. Predlagam tudi, da pred snemanjem oddaje vadiš branje vprašanj oz. napovedi posameznih prispevkov, da med oddajo ne bo težav s tremo in tekočnostjo branja ter spontanega odzivanja. Goste je potrebno vedno vprašati, kako se naglašuje njihovo ime in priimek, da med oddajo ne prihaja do napak. Prav tako se je treba na montažo prispevka dobro pripraviti, da tehniku natančno časovno napišeš, kje je prišlo do napak, da mu olajšaš iskanje in privarčuje s časom. Potrebno je biti prilagodljiv in potrpežljiv, saj se nič ne zgodi od danes na jutri. Le strokovnjaki, ki imajo več izkušenj, ti lahko svetujejo, kaj in kako bi lahko izboljšal.

Poklic radijskega napovedovalca je po mojem mnenju spoštovanja vreden. Potrebno je upoštevati veliko dejavnikov, da se posname kakovostna oddaja. Napovedovalci so vedno odvisni od časa, a morajo ohraniti trezno glavo. Če oddaja poteka v živo, morajo biti zares iznajdljivi, da jih ne zgrabi panika, da uporabijo znanje, ki ga imajo, in da se rešujejo iz nepredvidljivih situacij. Potrebna je velika razgledanost in dobro obvladovanje stresa. Preseneča me, koliko časa in truda zahteva priprava ene same oddaje, kar sem občutil na lastni koži.

Damijan Vizjak,

dijak drugega letnika Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani


 

 

 


 

 

 

Radio Ognjišče

VEČ ...|20. 3. 2023
Dijak Damijan Vizjak o pripravi radijske oddaje

Damijan Vizjak, ki je slep in obiskuje drugi letnik Škofijske klasične gimnazije je za projektno nalogo sodeloval pri pripravi oddaje Luč v temi na Radiu Ognjišče. Ob tem je nastal njegov komentar oziroma pogled na opravljeno delo.

 


 

Damijan Vizjak o pripravi radijske oddaje


 

Damijan Vizjak, ki je slep in obiskuje drugi letnik Škofijske klasične gimnazije je za projektno nalogo sodeloval pri pripravi oddaje Luč v temi na Radiu Ognjišče. Ob tem je pripravil komentar oziroma pogled na svoje delo.


 


 


 

Za februarsko oddajo Luč v temi sem pripravil prispevek o osebni asistenci, ki je pomoč osebam z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami in je v Sloveniji omogočena kot človekova pravica vsem uporabnikom, starih od 18 do 65 let, pod enakimi pogoji od leta 2019. Prispevek sem pripravil v okviru projektne naloge, ki jo moramo izdelati dijaki Škofijske klasične gimnazije v drugem letniku šolanja. Za radijski prispevek sem se odločil, ker me delo radijskega napovedovalca zelo zanima. Temo sem izbral po nasvetu voditeljice oddaje Sonje Pugertnik, ker je zelo aktualna za slepe in slabovidne. Poleg tega sem tudi sam slep in ko bom dopolnil 18 let, bom upravičen do te storitve.

Tema, ki sem si jo izbral, je bila zame zelo zahtevna in je predstavljala pravi izziv, ker o osebni asistenci pred tem nisem vedel ničesar. Prav zato sem pričakoval, da ne bom mogel sam sestaviti primernih vprašanj in se sproščeno pogovarjati z gosti. Ko sem prebral Zakon o osebni asistenci, mi je bil jezik zelo tuj in sem komaj izluščil bistvene informacije. Bal sem se, da bi med oddajo deloval, kot da se v temo nisem dovolj poglobil. Zavedal pa sem se, da bo oddaja težko izpadla profesionalno, saj sem to delal na tem nivoju prvič. Kljub temu me je naprej gnala misel, da se lahko obrnem na voditeljico oddaje Sonjo Pungertnik, ki mi je svetovala, me usmerjala in osvetlila določene pojme. Veliko zaupanja sem dobil tudi po pogovoru z osrednjo gostjo Katrin Modic, ki mi je že po prvem telefonskem klicu, ko sem jo vprašal, če bi bila moja gostja, povedala veliko koristnih podatkov, da sem oblikoval osnutek vprašanj. Po drugi strani pa sem si močno želel od blizu spoznati delo radijskega napovedovalca, zato so mi govorne vaje na Radiu Ognjišče zelo koristile. S pomočjo napovedovalca Marjana Buniča sem odkril, da je tehnika govorjenja in branja pred mikrofonom podobna petju, saj je tudi v tem primeru potrebno uporabljati prepono in biti čim bolj sproščen.

Bolje od pričakovanj mi je uspelo izbrati prave goste, ki so temo osvetlili iz različnih vidikov in so se med seboj dopolnjevali. Delo z gosti mi ni delalo nobenih preglavic, saj so se vsi zelo izkazali in točno vedeli, kaj od njih pričakujem. Prav tako me je navdušilo delo s tehnikom, česar sprva sploh nisem predvidel. Na montažo sem se dobro pripravil, saj sem vse prispevke večkrat poslušal in si zabeležil, kje so manjše pomanjkljivosti, da smo jih lahko hitro odrezali. V prihodnje bi želel še izboljšati tekoče postavljanje vprašanj, brez zatikanj, čeprav mi je branje pred mikrofonom za prvič kar dobro uspelo. Več dela, kot sem pričakoval, mi je vzelo dogovarjanje z vsemi, ki so bili vključeni v ta projekt. Veliko je bilo pisanja elektronskih sporočil in telefonskih pogovorov. Moral sem dobiti zeleno luč na Radiu Ognjišče, da sem sploh lahko pripravil prispevek. Ker nimam izkušenj na tem področju, sem vedno potreboval potrditev vseh vpletenih, ki so mojstri v svojem poklicu, in od njih sem se ogromno naučil.

Vsem, ki bi se želeli lotiti podobne naloge, svetujem, da premišljeno izberejo temo in goste, ki se na njo dobro spoznajo in so strokovnjaki na svojem področju. Nujno se je v izbrano temo poglobiti in jo spoznati do te mere, da lahko sestaviš smiselna vprašanja in se med oddajo odzivaš na odgovore gostov. Stik z gosti lahko navežeš prek elektronske pošte, vendar svetujem, da se z gosti osebno pogovoriš, da preveriš, ali je oseba dovolj zgovorna in primerna za gosta glede na obravnavano temo. Pred snemanjem oddaje je potrebno gostom prisluhniti in vključiti njihove predloge. Za prvič jih lahko prosiš, da se držijo vprašanj, ki si jim jih predhodno nakazal. Vprašanja in scenarij oddaje je potrebno izjemno skrbno oblikovati, da bodo gostje natančno vedeli, kaj se od njih pričakuje. Predlagam tudi, da pred snemanjem oddaje vadiš branje vprašanj oz. napovedi posameznih prispevkov, da med oddajo ne bo težav s tremo in tekočnostjo branja ter spontanega odzivanja. Goste je potrebno vedno vprašati, kako se naglašuje njihovo ime in priimek, da med oddajo ne prihaja do napak. Prav tako se je treba na montažo prispevka dobro pripraviti, da tehniku natančno časovno napišeš, kje je prišlo do napak, da mu olajšaš iskanje in privarčuje s časom. Potrebno je biti prilagodljiv in potrpežljiv, saj se nič ne zgodi od danes na jutri. Le strokovnjaki, ki imajo več izkušenj, ti lahko svetujejo, kaj in kako bi lahko izboljšal.

Poklic radijskega napovedovalca je po mojem mnenju spoštovanja vreden. Potrebno je upoštevati veliko dejavnikov, da se posname kakovostna oddaja. Napovedovalci so vedno odvisni od časa, a morajo ohraniti trezno glavo. Če oddaja poteka v živo, morajo biti zares iznajdljivi, da jih ne zgrabi panika, da uporabijo znanje, ki ga imajo, in da se rešujejo iz nepredvidljivih situacij. Potrebna je velika razgledanost in dobro obvladovanje stresa. Preseneča me, koliko časa in truda zahteva priprava ene same oddaje, kar sem občutil na lastni koži.

Damijan Vizjak,

dijak drugega letnika Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani


 

 

 


 

 

 

Radio Ognjišče

infokomentarslepotaluč v temi

Informativni prispevki

VEČ ... |
Dr. Boštjan Marko Turk o političnem boju pred državnozborskimi volitvami

Kampanja pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji se še ni uradno začela, a je politični boj že na polnih obratih. Spremljamo vladno razdeljevanje bonbončkov, srečevanja strank z ljudmi na terenu, množice plakatov in intenzivno dogajanje na družbenih omrežjih, pa tudi prestope in afere. Strici iz ozadja ne mirujejo. Za komentar smo prosili profesorja, publicista in političnega analitika dr. Boštjana Marka Turka.

Dr. Boštjan Marko Turk o političnem boju pred državnozborskimi volitvami

Kampanja pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji se še ni uradno začela, a je politični boj že na polnih obratih. Spremljamo vladno razdeljevanje bonbončkov, srečevanja strank z ljudmi na terenu, množice plakatov in intenzivno dogajanje na družbenih omrežjih, pa tudi prestope in afere. Strici iz ozadja ne mirujejo. Za komentar smo prosili profesorja, publicista in političnega analitika dr. Boštjana Marka Turka.

infopogovorpolitikavolitve v državni zbor

Informativni prispevki

Dr. Boštjan Marko Turk o političnem boju pred državnozborskimi volitvami

Kampanja pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji se še ni uradno začela, a je politični boj že na polnih obratih. Spremljamo vladno razdeljevanje bonbončkov, srečevanja strank z ljudmi na terenu, množice plakatov in intenzivno dogajanje na družbenih omrežjih, pa tudi prestope in afere. Strici iz ozadja ne mirujejo. Za komentar smo prosili profesorja, publicista in političnega analitika dr. Boštjana Marka Turka.

VEČ ...|29. 1. 2026
Dr. Boštjan Marko Turk o političnem boju pred državnozborskimi volitvami

Kampanja pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji se še ni uradno začela, a je politični boj že na polnih obratih. Spremljamo vladno razdeljevanje bonbončkov, srečevanja strank z ljudmi na terenu, množice plakatov in intenzivno dogajanje na družbenih omrežjih, pa tudi prestope in afere. Strici iz ozadja ne mirujejo. Za komentar smo prosili profesorja, publicista in političnega analitika dr. Boštjana Marka Turka.

Helena Križnik

infopogovorpolitikavolitve v državni zbor

Informativni prispevki

VEČ ... |
Tomaž Merše: Koliko manj imamo v denarnicah?

Vlada Roberta Goloba je v eni prvih svojih potez razveljavila spremembe dohodnine prejšnje vlade, s čimer je povzročila, da nam je pri plači v denarnici ostalo manj denarja. Ampak to še zdaleč ni edina odločitev, ki nas je udarila po žepu. V društvu Družinska pobuda so se poglobili v številke in izračuni kažejo šokanten rezultat. Tanja Dominko je poklicala predsednika društva Družinska pobuda Tomaža Meršeta.

Tomaž Merše: Koliko manj imamo v denarnicah?

Vlada Roberta Goloba je v eni prvih svojih potez razveljavila spremembe dohodnine prejšnje vlade, s čimer je povzročila, da nam je pri plači v denarnici ostalo manj denarja. Ampak to še zdaleč ni edina odločitev, ki nas je udarila po žepu. V društvu Družinska pobuda so se poglobili v številke in izračuni kažejo šokanten rezultat. Tanja Dominko je poklicala predsednika društva Družinska pobuda Tomaža Meršeta.

info

Informativni prispevki

Tomaž Merše: Koliko manj imamo v denarnicah?

Vlada Roberta Goloba je v eni prvih svojih potez razveljavila spremembe dohodnine prejšnje vlade, s čimer je povzročila, da nam je pri plači v denarnici ostalo manj denarja. Ampak to še zdaleč ni edina odločitev, ki nas je udarila po žepu. V društvu Družinska pobuda so se poglobili v številke in izračuni kažejo šokanten rezultat. Tanja Dominko je poklicala predsednika društva Družinska pobuda Tomaža Meršeta.

VEČ ...|28. 1. 2026
Tomaž Merše: Koliko manj imamo v denarnicah?

Vlada Roberta Goloba je v eni prvih svojih potez razveljavila spremembe dohodnine prejšnje vlade, s čimer je povzročila, da nam je pri plači v denarnici ostalo manj denarja. Ampak to še zdaleč ni edina odločitev, ki nas je udarila po žepu. V društvu Družinska pobuda so se poglobili v številke in izračuni kažejo šokanten rezultat. Tanja Dominko je poklicala predsednika društva Družinska pobuda Tomaža Meršeta.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ... |
Evropski parlament med trgovinskimi pritiski in obrambo kmeta. Komentar poslanke Romane Tomc

V pogovoru z evropsko poslanko (ELS/SDS) Romano Tomc smo se dotaknili zaostrovanja odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, vprašanja enotnosti EU ter aktualnega dogajanja okoli trgovinskega sporazuma z državami Mercosurja, ki je v zadnjih tednih sprožil val protestov evropskih kmetov.

Evropski parlament med trgovinskimi pritiski in obrambo kmeta. Komentar poslanke Romane Tomc

V pogovoru z evropsko poslanko (ELS/SDS) Romano Tomc smo se dotaknili zaostrovanja odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, vprašanja enotnosti EU ter aktualnega dogajanja okoli trgovinskega sporazuma z državami Mercosurja, ki je v zadnjih tednih sprožil val protestov evropskih kmetov.

infoeukmetjemercosurzdagrenladnijapolitika

Informativni prispevki

Evropski parlament med trgovinskimi pritiski in obrambo kmeta. Komentar poslanke Romane Tomc

V pogovoru z evropsko poslanko (ELS/SDS) Romano Tomc smo se dotaknili zaostrovanja odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, vprašanja enotnosti EU ter aktualnega dogajanja okoli trgovinskega sporazuma z državami Mercosurja, ki je v zadnjih tednih sprožil val protestov evropskih kmetov.

VEČ ...|21. 1. 2026
Evropski parlament med trgovinskimi pritiski in obrambo kmeta. Komentar poslanke Romane Tomc

V pogovoru z evropsko poslanko (ELS/SDS) Romano Tomc smo se dotaknili zaostrovanja odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, vprašanja enotnosti EU ter aktualnega dogajanja okoli trgovinskega sporazuma z državami Mercosurja, ki je v zadnjih tednih sprožil val protestov evropskih kmetov.

Radio Ognjišče

infoeukmetjemercosurzdagrenladnijapolitika

Informativni prispevki

VEČ ... |
Trump v Davosu: Le ZDA lahko branijo Grenlandijo. Komentar dr. Farisa Kočana.

Le ZDA lahko branijo Grenlandijo, je danes na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejal ameriški predsednik Donald Trump. Pozval je k takojšnjim pogajanjem za pridobitev otoka in dejal, da za dosego tega cilja ne bo uporabil sile. V govoru v nabito polni dvorani je sicer predvsem hvalil svoje politike v drugem mandatu. Med uspehi je med drugim navedel nizko inflacijo v ZDA in rast, kakršne da še nobena država ni doživela. ZDA so gospodarski motor planeta in ko Amerika cveti, cveti cel svet, je dejal, medtem ko je za Evropo ocenil, da ne gre v pravo smer. Za komentar smo prosili raziskovalca na Fakulteti za družbena vede dr. Farisa Kočana.

Trump v Davosu: Le ZDA lahko branijo Grenlandijo. Komentar dr. Farisa Kočana.

Le ZDA lahko branijo Grenlandijo, je danes na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejal ameriški predsednik Donald Trump. Pozval je k takojšnjim pogajanjem za pridobitev otoka in dejal, da za dosego tega cilja ne bo uporabil sile. V govoru v nabito polni dvorani je sicer predvsem hvalil svoje politike v drugem mandatu. Med uspehi je med drugim navedel nizko inflacijo v ZDA in rast, kakršne da še nobena država ni doživela. ZDA so gospodarski motor planeta in ko Amerika cveti, cveti cel svet, je dejal, medtem ko je za Evropo ocenil, da ne gre v pravo smer. Za komentar smo prosili raziskovalca na Fakulteti za družbena vede dr. Farisa Kočana.

infoZDAgrenlandijapolitika

Informativni prispevki

Trump v Davosu: Le ZDA lahko branijo Grenlandijo. Komentar dr. Farisa Kočana.

Le ZDA lahko branijo Grenlandijo, je danes na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejal ameriški predsednik Donald Trump. Pozval je k takojšnjim pogajanjem za pridobitev otoka in dejal, da za dosego tega cilja ne bo uporabil sile. V govoru v nabito polni dvorani je sicer predvsem hvalil svoje politike v drugem mandatu. Med uspehi je med drugim navedel nizko inflacijo v ZDA in rast, kakršne da še nobena država ni doživela. ZDA so gospodarski motor planeta in ko Amerika cveti, cveti cel svet, je dejal, medtem ko je za Evropo ocenil, da ne gre v pravo smer. Za komentar smo prosili raziskovalca na Fakulteti za družbena vede dr. Farisa Kočana.

VEČ ...|21. 1. 2026
Trump v Davosu: Le ZDA lahko branijo Grenlandijo. Komentar dr. Farisa Kočana.

Le ZDA lahko branijo Grenlandijo, je danes na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejal ameriški predsednik Donald Trump. Pozval je k takojšnjim pogajanjem za pridobitev otoka in dejal, da za dosego tega cilja ne bo uporabil sile. V govoru v nabito polni dvorani je sicer predvsem hvalil svoje politike v drugem mandatu. Med uspehi je med drugim navedel nizko inflacijo v ZDA in rast, kakršne da še nobena država ni doživela. ZDA so gospodarski motor planeta in ko Amerika cveti, cveti cel svet, je dejal, medtem ko je za Evropo ocenil, da ne gre v pravo smer. Za komentar smo prosili raziskovalca na Fakulteti za družbena vede dr. Farisa Kočana.

Radio Ognjišče

infoZDAgrenlandijapolitika

Informativni prispevki

VEČ ... |
Teden molitve za edinost kristjanov - Silvester Gaberšček

Z velikim ekumenskim delavcem Silvestrom Gaberščkom smo se pogovarjali o glavnih dogodkih v tednu ekumenske osmine, govorili pa smo tudi, kje so še možna sodelovanja.  Med drugim je navedel, da blizu Trebnjega in v Halozah nastajata ženska samostana Srbske pravoslavne cerkve, nekaj je tudi pravoslavnih župnij. Pravi, da bi na teh lokalnih območjih poiskali sodelovanje naši katoliški duhovniki z njimi, da bi se recimo skupaj zavzemali tudi za lokalne probleme ali iskanja rešitev. Sodelovanje sicer na nek način že obstaja, a bi bilo lahko mnogo več. Potem je tu tudi vprašanje najemanja sakralnih prostorov s strani drugih Cerkva, ki jih pravoslavni želijo čimbolj urediti po svojih navadah, npr. z ikonami itd. A kot pravi Gaberšček: »Nič ni bilo doslej uničenega, nič odstranjenega, samo dodani so bili elementi, ki so premakljivi.« Zato bi po njegovih besedah morda lahko prišli do kakšne skupne rešitve tam, kjer katoliške cerkve praktično niso več v uporabi. 

Teden molitve za edinost kristjanov - Silvester Gaberšček

Z velikim ekumenskim delavcem Silvestrom Gaberščkom smo se pogovarjali o glavnih dogodkih v tednu ekumenske osmine, govorili pa smo tudi, kje so še možna sodelovanja.  Med drugim je navedel, da blizu Trebnjega in v Halozah nastajata ženska samostana Srbske pravoslavne cerkve, nekaj je tudi pravoslavnih župnij. Pravi, da bi na teh lokalnih območjih poiskali sodelovanje naši katoliški duhovniki z njimi, da bi se recimo skupaj zavzemali tudi za lokalne probleme ali iskanja rešitev. Sodelovanje sicer na nek način že obstaja, a bi bilo lahko mnogo več. Potem je tu tudi vprašanje najemanja sakralnih prostorov s strani drugih Cerkva, ki jih pravoslavni želijo čimbolj urediti po svojih navadah, npr. z ikonami itd. A kot pravi Gaberšček: »Nič ni bilo doslej uničenega, nič odstranjenega, samo dodani so bili elementi, ki so premakljivi.« Zato bi po njegovih besedah morda lahko prišli do kakšne skupne rešitve tam, kjer katoliške cerkve praktično niso več v uporabi. 

infopogovorCerkevekumenizem

Informativni prispevki

Teden molitve za edinost kristjanov - Silvester Gaberšček

Z velikim ekumenskim delavcem Silvestrom Gaberščkom smo se pogovarjali o glavnih dogodkih v tednu ekumenske osmine, govorili pa smo tudi, kje so še možna sodelovanja.  Med drugim je navedel, da blizu Trebnjega in v Halozah nastajata ženska samostana Srbske pravoslavne cerkve, nekaj je tudi pravoslavnih župnij. Pravi, da bi na teh lokalnih območjih poiskali sodelovanje naši katoliški duhovniki z njimi, da bi se recimo skupaj zavzemali tudi za lokalne probleme ali iskanja rešitev. Sodelovanje sicer na nek način že obstaja, a bi bilo lahko mnogo več. Potem je tu tudi vprašanje najemanja sakralnih prostorov s strani drugih Cerkva, ki jih pravoslavni želijo čimbolj urediti po svojih navadah, npr. z ikonami itd. A kot pravi Gaberšček: »Nič ni bilo doslej uničenega, nič odstranjenega, samo dodani so bili elementi, ki so premakljivi.« Zato bi po njegovih besedah morda lahko prišli do kakšne skupne rešitve tam, kjer katoliške cerkve praktično niso več v uporabi. 

VEČ ...|19. 1. 2026
Teden molitve za edinost kristjanov - Silvester Gaberšček

Z velikim ekumenskim delavcem Silvestrom Gaberščkom smo se pogovarjali o glavnih dogodkih v tednu ekumenske osmine, govorili pa smo tudi, kje so še možna sodelovanja.  Med drugim je navedel, da blizu Trebnjega in v Halozah nastajata ženska samostana Srbske pravoslavne cerkve, nekaj je tudi pravoslavnih župnij. Pravi, da bi na teh lokalnih območjih poiskali sodelovanje naši katoliški duhovniki z njimi, da bi se recimo skupaj zavzemali tudi za lokalne probleme ali iskanja rešitev. Sodelovanje sicer na nek način že obstaja, a bi bilo lahko mnogo več. Potem je tu tudi vprašanje najemanja sakralnih prostorov s strani drugih Cerkva, ki jih pravoslavni želijo čimbolj urediti po svojih navadah, npr. z ikonami itd. A kot pravi Gaberšček: »Nič ni bilo doslej uničenega, nič odstranjenega, samo dodani so bili elementi, ki so premakljivi.« Zato bi po njegovih besedah morda lahko prišli do kakšne skupne rešitve tam, kjer katoliške cerkve praktično niso več v uporabi. 

Radio Ognjišče

infopogovorCerkevekumenizem

Informativni prispevki

VEČ ... |
P. Tomaž Majcen: Grenlandija ni stvar, ki bi jo kdo lahko samo »kupil« ali prevzel

V zadnjih tednih se Grenlandija vse pogosteje pojavlja v središču svetovne pozornosti. Zaradi podnebnih sprememb, strateške lege in naravnih bogastev se znova pojavljajo tudi geopolitične ambicije, zlasti iz smeri Združenih držav Amerike. A ob vseh analizah velikih sil pogosto ostaja preslišan glas ljudi, ki tam živijo. Kako te razmere doživljajo domačini in kako nanje gleda Cerkev? O tem smo se pogovarjali s p. Tomažem Majcnom, ki deluje v glavnem mestu Nuuk.

P. Tomaž Majcen: Grenlandija ni stvar, ki bi jo kdo lahko samo »kupil« ali prevzel

V zadnjih tednih se Grenlandija vse pogosteje pojavlja v središču svetovne pozornosti. Zaradi podnebnih sprememb, strateške lege in naravnih bogastev se znova pojavljajo tudi geopolitične ambicije, zlasti iz smeri Združenih držav Amerike. A ob vseh analizah velikih sil pogosto ostaja preslišan glas ljudi, ki tam živijo. Kako te razmere doživljajo domačini in kako nanje gleda Cerkev? O tem smo se pogovarjali s p. Tomažem Majcnom, ki deluje v glavnem mestu Nuuk.

infopogovorduhovnostgrenlandija

Informativni prispevki

P. Tomaž Majcen: Grenlandija ni stvar, ki bi jo kdo lahko samo »kupil« ali prevzel

V zadnjih tednih se Grenlandija vse pogosteje pojavlja v središču svetovne pozornosti. Zaradi podnebnih sprememb, strateške lege in naravnih bogastev se znova pojavljajo tudi geopolitične ambicije, zlasti iz smeri Združenih držav Amerike. A ob vseh analizah velikih sil pogosto ostaja preslišan glas ljudi, ki tam živijo. Kako te razmere doživljajo domačini in kako nanje gleda Cerkev? O tem smo se pogovarjali s p. Tomažem Majcnom, ki deluje v glavnem mestu Nuuk.

VEČ ...|16. 1. 2026
P. Tomaž Majcen: Grenlandija ni stvar, ki bi jo kdo lahko samo »kupil« ali prevzel

V zadnjih tednih se Grenlandija vse pogosteje pojavlja v središču svetovne pozornosti. Zaradi podnebnih sprememb, strateške lege in naravnih bogastev se znova pojavljajo tudi geopolitične ambicije, zlasti iz smeri Združenih držav Amerike. A ob vseh analizah velikih sil pogosto ostaja preslišan glas ljudi, ki tam živijo. Kako te razmere doživljajo domačini in kako nanje gleda Cerkev? O tem smo se pogovarjali s p. Tomažem Majcnom, ki deluje v glavnem mestu Nuuk.

Radio Ognjišče

infopogovorduhovnostgrenlandija

Informativni prispevki

VEČ ... |
Škof Jurij Bizjak o Silvestru Čuku

Urednik pri Ognjišču Silvester Čuk, ki je umrl v sredo zvečer v izolski bolnišnici, bo pokopan v Kopru. Pogreb bo naslednji petek, 16. januarja. Od 10. ure naprej bo Silvester Čuk ležal v koprski stolnici, opoldne pa bo pogrebna sveta maša, ki jo bo ob somaševanju duhovnikov daroval zaslužni škof Jurij Bizjak. Po maši bodo telo rajnega položili v grob na koprskem pokopališču. Škof Bizjak je bil desetletja tesno povezan s Silvestrom Čukom. Prisluhnite, kaj je povedal o njem-

Škof Jurij Bizjak o Silvestru Čuku

Urednik pri Ognjišču Silvester Čuk, ki je umrl v sredo zvečer v izolski bolnišnici, bo pokopan v Kopru. Pogreb bo naslednji petek, 16. januarja. Od 10. ure naprej bo Silvester Čuk ležal v koprski stolnici, opoldne pa bo pogrebna sveta maša, ki jo bo ob somaševanju duhovnikov daroval zaslužni škof Jurij Bizjak. Po maši bodo telo rajnega položili v grob na koprskem pokopališču. Škof Bizjak je bil desetletja tesno povezan s Silvestrom Čukom. Prisluhnite, kaj je povedal o njem-

info

Informativni prispevki

Škof Jurij Bizjak o Silvestru Čuku

Urednik pri Ognjišču Silvester Čuk, ki je umrl v sredo zvečer v izolski bolnišnici, bo pokopan v Kopru. Pogreb bo naslednji petek, 16. januarja. Od 10. ure naprej bo Silvester Čuk ležal v koprski stolnici, opoldne pa bo pogrebna sveta maša, ki jo bo ob somaševanju duhovnikov daroval zaslužni škof Jurij Bizjak. Po maši bodo telo rajnega položili v grob na koprskem pokopališču. Škof Bizjak je bil desetletja tesno povezan s Silvestrom Čukom. Prisluhnite, kaj je povedal o njem-

VEČ ...|12. 1. 2026
Škof Jurij Bizjak o Silvestru Čuku

Urednik pri Ognjišču Silvester Čuk, ki je umrl v sredo zvečer v izolski bolnišnici, bo pokopan v Kopru. Pogreb bo naslednji petek, 16. januarja. Od 10. ure naprej bo Silvester Čuk ležal v koprski stolnici, opoldne pa bo pogrebna sveta maša, ki jo bo ob somaševanju duhovnikov daroval zaslužni škof Jurij Bizjak. Po maši bodo telo rajnega položili v grob na koprskem pokopališču. Škof Bizjak je bil desetletja tesno povezan s Silvestrom Čukom. Prisluhnite, kaj je povedal o njem-

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ... |
Božo Rustja o Silvestru Čuku

Na uredništvu in upravi Ognjišča pa je bil dolgoletni sopotnik Silvestra Čuka urednik Ognjišča Božo Rustja.

Božo Rustja o Silvestru Čuku

Na uredništvu in upravi Ognjišča pa je bil dolgoletni sopotnik Silvestra Čuka urednik Ognjišča Božo Rustja.

info

Informativni prispevki

Božo Rustja o Silvestru Čuku

Na uredništvu in upravi Ognjišča pa je bil dolgoletni sopotnik Silvestra Čuka urednik Ognjišča Božo Rustja.

VEČ ...|12. 1. 2026
Božo Rustja o Silvestru Čuku

Na uredništvu in upravi Ognjišča pa je bil dolgoletni sopotnik Silvestra Čuka urednik Ognjišča Božo Rustja.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

Informativni prispevki

Zbirnik odmevnih prispevkov iz naših informativnih oddaj.

Radio Ognjišče

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ... |
POLITIČNA SVETOVALNICA, gost EP mag. Matej Tonin

POLITIČNA SVETOVALNICA, gost EP mag. Matej Tonin

Tanja Dominko

svetovanje

Beseda je zakon!

VEČ ... |
Vikanje in tikanje

V oddaji smo se odmaknili od pisanja in se posvetili govoru ter pogovoru. Tokrat nam je prof. dr. Hotimir Tivadar povedal nekaj več tudi o prednostih in pasteh vikanja ter tikanja.

Vikanje in tikanje

V oddaji smo se odmaknili od pisanja in se posvetili govoru ter pogovoru. Tokrat nam je prof. dr. Hotimir Tivadar povedal nekaj več tudi o prednostih in pasteh vikanja ter tikanja.

Marjan Bunič

jezikpravilavikanjegovor

Duhovna misel

VEČ ... |
Drobne stvari

“Najmanjše stvari so dvigovale Frančiškovo srce k Bogu,” lahko beremo v enem mnogih poročil o svetniku: “Oglašanje kobilice na drevesu blizu njegove celice ga je navdihnilo ...

Drobne stvari

“Najmanjše stvari so dvigovale Frančiškovo srce k Bogu,” lahko beremo v enem mnogih poročil o svetniku: “Oglašanje kobilice na drevesu blizu njegove celice ga je navdihnilo ...

Tadej Sadar

duhovnost

Sol in luč

VEČ ... |
Dr. Russ Harris: Past sreče, tretje nadaljevanje

Ljudje si postavljamo različne cilje, toda mnogih zaradi različnih ovir ne bomo mogli nikoli uresničiti. Gre za »vrzel resničnosti,« boleč razkorak med želeno in dejansko resničnostjo. Večja kot je, več bolečine prinaša. Cilji torej niso vedno uresničljivi, vrednote pa, zato so neizčrpen vir moči. Misel je iz knjige z naslovom Past sreče iz katere smo prebrali nekaj odlomkov. Napisal jo je dr. Russ Harris, izšla pa je pri založbi Učila.

Dr. Russ Harris: Past sreče, tretje nadaljevanje

Ljudje si postavljamo različne cilje, toda mnogih zaradi različnih ovir ne bomo mogli nikoli uresničiti. Gre za »vrzel resničnosti,« boleč razkorak med želeno in dejansko resničnostjo. Večja kot je, več bolečine prinaša. Cilji torej niso vedno uresničljivi, vrednote pa, zato so neizčrpen vir moči. Misel je iz knjige z naslovom Past sreče iz katere smo prebrali nekaj odlomkov. Napisal jo je dr. Russ Harris, izšla pa je pri založbi Učila.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Protest kmetov

Povzeli smo dogajanje na petkovem protestu kmetov in povabili na informativne dneve, ki se bodo odvijali prihodnji konec tedna. 

Protest kmetov

Povzeli smo dogajanje na petkovem protestu kmetov in povabili na informativne dneve, ki se bodo odvijali prihodnji konec tedna. 

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Klemen Jaklič in Jan Zobec

Kaj se dogaja s pravno državo v Sloveniji? Zakaj smo tako dolgo čakali na imenovanje ustavnih sodnikov, varuha človekovih pravic in guvernerja? Kako deluje »hram demokracije« in komu v resnici služijo parlamentarne preiskovalne komisije? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z ustavnim sodnikom dr. dr. Klemenom Jakličem in nekdanjim ustavnim ter vrhovnim sodnikom Janom Zobcem. Oddaja je bila prvič predvajana tudi na Planet TV.

Dr. Klemen Jaklič in Jan Zobec

Kaj se dogaja s pravno državo v Sloveniji? Zakaj smo tako dolgo čakali na imenovanje ustavnih sodnikov, varuha človekovih pravic in guvernerja? Kako deluje »hram demokracije« in komu v resnici služijo parlamentarne preiskovalne komisije? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z ustavnim sodnikom dr. dr. Klemenom Jakličem in nekdanjim ustavnim ter vrhovnim sodnikom Janom Zobcem. Oddaja je bila prvič predvajana tudi na Planet TV.

Radio Ognjišče Alen Salihović

politika

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 9. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 9. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
CAN za krepitev dvojezičnosti na avstrijskem Koroškem

Center avstrijskih narodnih skupnosti z Dunaja je po opominu Francu Jožefu Smrtniku zaradi uporabe nekaj slovenskih besed v deželnem zboru v Celovcu pozval h krepitvi dvojezičnosti na avstrijskem Koroškem namesto sankcioniranja. Ob tem je v sporočilu za javnost izpostavil, da je prisotnost slovenščine neločljiv del koroške stvarnosti in avstrijske demokracije. Smrtnik, iz poslanske skupine Team Kärnten - Lista Köfer, je na četrtkovi seji koroškega deželnega zbora dobil opomin, ker je v svojem šestminutnem govoru uporabil tri besedne zveze v slovenščini, in sicer: lovski blagor, hvala in Lovski zbor Železna Kapla. Opomin mu je izrekel Christoph Staudacher, drugi predsednik koroškega deželnega zbora, ki prihaja iz svobodnjaške stranke. Prvi predsednik Andreas Scherwitzl, član socialdemokratske stranke, je menil, da Smrtnik ni storil ničesar narobe in sam ne bi izdal opomina. Komentar poslovnika deželnega zbora jasno navaja, da so citati, pozdravi ali izrazi hvaležnosti v slovenščini dovoljeni, njegove besede povzema avstrijska tiskovna agencija. Slovenija je Smrtniku izrazila podporo in solidarnost.

CAN za krepitev dvojezičnosti na avstrijskem Koroškem

Center avstrijskih narodnih skupnosti z Dunaja je po opominu Francu Jožefu Smrtniku zaradi uporabe nekaj slovenskih besed v deželnem zboru v Celovcu pozval h krepitvi dvojezičnosti na avstrijskem Koroškem namesto sankcioniranja. Ob tem je v sporočilu za javnost izpostavil, da je prisotnost slovenščine neločljiv del koroške stvarnosti in avstrijske demokracije. Smrtnik, iz poslanske skupine Team Kärnten - Lista Köfer, je na četrtkovi seji koroškega deželnega zbora dobil opomin, ker je v svojem šestminutnem govoru uporabil tri besedne zveze v slovenščini, in sicer: lovski blagor, hvala in Lovski zbor Železna Kapla. Opomin mu je izrekel Christoph Staudacher, drugi predsednik koroškega deželnega zbora, ki prihaja iz svobodnjaške stranke. Prvi predsednik Andreas Scherwitzl, član socialdemokratske stranke, je menil, da Smrtnik ni storil ničesar narobe in sam ne bi izdal opomina. Komentar poslovnika deželnega zbora jasno navaja, da so citati, pozdravi ali izrazi hvaležnosti v slovenščini dovoljeni, njegove besede povzema avstrijska tiskovna agencija. Slovenija je Smrtniku izrazila podporo in solidarnost.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Klemen Jaklič in Jan Zobec

Kaj se dogaja s pravno državo v Sloveniji? Zakaj smo tako dolgo čakali na imenovanje ustavnih sodnikov, varuha človekovih pravic in guvernerja? Kako deluje »hram demokracije« in komu v resnici služijo parlamentarne preiskovalne komisije? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z ustavnim sodnikom dr. dr. Klemenom Jakličem in nekdanjim ustavnim ter vrhovnim sodnikom Janom Zobcem. Oddaja je bila prvič predvajana tudi na Planet TV.

Dr. Klemen Jaklič in Jan Zobec

Kaj se dogaja s pravno državo v Sloveniji? Zakaj smo tako dolgo čakali na imenovanje ustavnih sodnikov, varuha človekovih pravic in guvernerja? Kako deluje »hram demokracije« in komu v resnici služijo parlamentarne preiskovalne komisije? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z ustavnim sodnikom dr. dr. Klemenom Jakličem in nekdanjim ustavnim ter vrhovnim sodnikom Janom Zobcem. Oddaja je bila prvič predvajana tudi na Planet TV.

Radio Ognjišče Alen Salihović

politika

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Škofja Loka je pripravljena na uprizoritev pasijona

Čez mesec in pol bo na ulicah in trgih Škofje Loke po 11 letih ponovno zaživel Škofjeloški pasijon in mesto je po besedah organizatorjev, na uprizoritev pasijona pripravljeno. Pri tem sodeluje več kot 1300 prostovoljcev, zadovoljni pa so tudi s potekom prodaje vstopnic. 

Škofja Loka je pripravljena na uprizoritev pasijona

Čez mesec in pol bo na ulicah in trgih Škofje Loke po 11 letih ponovno zaživel Škofjeloški pasijon in mesto je po besedah organizatorjev, na uprizoritev pasijona pripravljeno. Pri tem sodeluje več kot 1300 prostovoljcev, zadovoljni pa so tudi s potekom prodaje vstopnic. 

Jože Bartolj

kulturaškofjeloški pasijonMarcelo BrulaTine Radinja