V tokratnem prazničnem jutru je bil z nami pisatelj, dolgoletni zunanji minister in osamosvojitelj dr. Dimitrij Rupel. Obudil je čas, ko je nastajala naša mlada država.
V tokratnem prazničnem jutru je bil z nami pisatelj, dolgoletni zunanji minister in osamosvojitelj dr. Dimitrij Rupel. Obudil je čas, ko je nastajala naša mlada država.
V torkovem jutru smo se posvetili večernim dogodkom, ko bo na sveti večer papež Frančišek ob 19. uri odprl sveta vrata - začelo se bo sveto leto. Kako so potekale priprave v Sloveniji, kakšne priložnosti prinaša slehernemu posamezniku in kaj ponuja današnji družbi, ki se sooča z nemirom, stiskami in razdeljenostjo? V Prazničnem jutru je bila z nami narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar.
V torkovem jutru smo se posvetili večernim dogodkom, ko bo na sveti večer papež Frančišek ob 19. uri odprl sveta vrata - začelo se bo sveto leto. Kako so potekale priprave v Sloveniji, kakšne priložnosti prinaša slehernemu posamezniku in kaj ponuja današnji družbi, ki se sooča z nemirom, stiskami in razdeljenostjo? V Prazničnem jutru je bila z nami narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar.
Obdobje reformacije je Slovencem prineslo prve tiskane knjige v slovenščini, prvo slovnico in s tem slovenski knjižni jezik. V Prazničnem jutru smo se posvetili slovenski besedi v digitalni obliki. Desetletje po rojstvu jezikovnega portala Fran je zaživela še Franja - nov večjezični portal. Tako o uporabi, funkcionalnosti kot o razvojnih načrtih sta spregovorila sodelavca Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša - dr. Duša Dívjak Race in dr. Andrej Perdih.
Obdobje reformacije je Slovencem prineslo prve tiskane knjige v slovenščini, prvo slovnico in s tem slovenski knjižni jezik. V Prazničnem jutru smo se posvetili slovenski besedi v digitalni obliki. Desetletje po rojstvu jezikovnega portala Fran je zaživela še Franja - nov večjezični portal. Tako o uporabi, funkcionalnosti kot o razvojnih načrtih sta spregovorila sodelavca Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša - dr. Duša Dívjak Race in dr. Andrej Perdih.
Praznično jutro smo namenili poudarkom največjega Marijinega praznika. S svojo neutrudno mislijo na vse ostarele in bolnike nam je svoj odnos do Marije, naše velike priprošnjice v mnogih preizkušnjah, zaupal duhovnik Miro Šlibar.
Praznično jutro smo namenili poudarkom največjega Marijinega praznika. S svojo neutrudno mislijo na vse ostarele in bolnike nam je svoj odnos do Marije, naše velike priprošnjice v mnogih preizkušnjah, zaupal duhovnik Miro Šlibar.
V Prazničnem jutru smo razmišljali o poveličevanju sv. Rešnjega telesa in krvi. Zakaj tovrstno češčenje Boga, ki je vedno navzoč v sv. evharistiji, če pa vsemogočni Bog tega ne potrebuje? In kaj je malikovanje, za katerega se zdi, da ga je v današnjem svetu vse več? Z nami je bil frančiškan br. dr. Miran Špelič, ki je spregovoril tudi o bližajočem se Dnevu za Magnificat.
V Prazničnem jutru smo razmišljali o poveličevanju sv. Rešnjega telesa in krvi. Zakaj tovrstno češčenje Boga, ki je vedno navzoč v sv. evharistiji, če pa vsemogočni Bog tega ne potrebuje? In kaj je malikovanje, za katerega se zdi, da ga je v današnjem svetu vse več? Z nami je bil frančiškan br. dr. Miran Špelič, ki je spregovoril tudi o bližajočem se Dnevu za Magnificat.
V prazničnem jutru je p. Branko Petauer predstavil letošnje šmarnično branje za odrasle Naj ti bom nežni rdeči cvet, v katerem nam približa življenje in delo Božje služabnice Cvetane Príol. Spoznali pa smo tudi šmarnice za otroke.
V prazničnem jutru je p. Branko Petauer predstavil letošnje šmarnično branje za odrasle Naj ti bom nežni rdeči cvet, v katerem nam približa življenje in delo Božje služabnice Cvetane Príol. Spoznali pa smo tudi šmarnice za otroke.
V prazničnem jutru sta bila z nami zborovodkinja Polona Stegu in docent pri katedri za pastoralno in oznanjevalno teologijo na Teološki fakulteti Tadej Stegu. Zanimalo nas je, kako biti danes velikonočni kristjani, kako in kaj oznanjati sodobnemu človeku ter kakšna je razlika med ideologijo in vero.
V prazničnem jutru sta bila z nami zborovodkinja Polona Stegu in docent pri katedri za pastoralno in oznanjevalno teologijo na Teološki fakulteti Tadej Stegu. Zanimalo nas je, kako biti danes velikonočni kristjani, kako in kaj oznanjati sodobnemu človeku ter kakšna je razlika med ideologijo in vero.
V prazničnem jutru smo razmišljali o trpljenju. O tem kako kot kristjani stopati po trnovi poti, ki naj postane pot zaupanja v Božji načrt. Kako v trpljenju videti zmago je povedal stiški opat Maksimiljan File.
Sprejeti otroka ali več otrok je danes odločitev, ki močno pelje proti toku časa. Zato smo na božični dan v oddaji Pogovor o prisluhnili trem materam, ki imajo skupaj 10 otrok. Maja Bitenc jih ima sedem, Anja Maver iz Zavoda Živim dva in študentka Ana Hrbljan eno deklico, za katero skrbi sama. Povprašali smo jih, zakaj so se odločile za otroke, kakšni so odzivi okolice, kako usklajujejo obveznosti in družinsko življenje ter kaj jim pomeni božič.
Naš gost je bil osamosvojitelj, pisatelj in dolgoletni zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Vabljeni k poslušanju.
Gost je bil duhovnik Branko Cestnik. Govorili bomo o aktualnostih s področja Cerkve in družbe. Med drugim smo se bomo dotaknili tudi vprašanja nasilja v prazničnem času.
Slišali ste en del pogovora v petkovem podkastu Rast. Gostja Polona Globočnik je med drugim spregovorila tudi o ozadju sporazuma Mercosur in pasteh, ki jih prinaša za kmetijstvo.
Moško zborovsko petje je bila osrednja tema omizja, ki je 14. decembra potekalo v Cerkljah na Gorenjskem. Gostje so bili dr. Tomaž Simetinger z Javnega sklada za kulturne dejavnosti, zborovodja in skladatelj Damijan Močnik in Neža Križnik Ristič, zborovodkinja Moškega komornega zbora Davorina Jenka iz Cerkelj. Povzetek iz omizja je pripravila Tanja Dominko.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Smo v drugem dnevu božične osmine, ki podaljša praznik in veselje na Jezusovim rojstvom še za osem dni. Žal vsaka nosečnost ni veselje, denimo ko nosečnica ostane sama ali sta bodoča starša v strahu zaradi zdravniške diagnoze še nerojenega otroka. V takšnih primerih pomeni delovanje Zavoda Živim veliko podporo, pove sodelavka Zavoda Anja Maver, ki je podala resnično zgodbo iz njihovega dela.
Pod besedo disleksija razumemo skupek učnih težav pri šolarjih. Vendar pa omenjene kognitivne težave krojijo posameznikovo življenje tudi v odraslem obdobju. Posvetili se jim bomo tudi v tokratni Svetovalnici: s kakšnimi omejitvami se srečujejo odrasli z disleksijo, katere nadomestne strategije so učinkovite in ali obstaja kakšno združenje za odrasle z disleksijo? To je le nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili naši gostji prof. dr. Ani Krajnc z Inštituta za disleksijo.