Svetovalnica

VEČ ...|13. 2. 2025
Na kaj naj bomo pozori na informativnih dnevih?

Tradicionalno se bodo pred začetkom zimskih počitnic odprla vrata srednjih šol in fakultet za vse, ki se bodo prihodnje leto vpisovali na nove izobraževalne ustanove. Na kaj biti pozoren na informativnih dnevih, kateri poklici so ta trenutek najbolj iskani in kako bo v prihodnosti,... Ob teh in vprašanjih poslušalcev smo iskali odgovore pri karierni svetovalki ter zakonski in družinski terapevtki Nadi Zupančič.

Na kaj naj bomo pozori na informativnih dnevih?

Tradicionalno se bodo pred začetkom zimskih počitnic odprla vrata srednjih šol in fakultet za vse, ki se bodo prihodnje leto vpisovali na nove izobraževalne ustanove. Na kaj biti pozoren na informativnih dnevih, kateri poklici so ta trenutek najbolj iskani in kako bo v prihodnosti,... Ob teh in vprašanjih poslušalcev smo iskali odgovore pri karierni svetovalki ter zakonski in družinski terapevtki Nadi Zupančič.

informativni dneviizobraževanjepoklickarierakarierno svetovanjeodnosišolstvo

Svetovalnica

Na kaj naj bomo pozori na informativnih dnevih?

Tradicionalno se bodo pred začetkom zimskih počitnic odprla vrata srednjih šol in fakultet za vse, ki se bodo prihodnje leto vpisovali na nove izobraževalne ustanove. Na kaj biti pozoren na informativnih dnevih, kateri poklici so ta trenutek najbolj iskani in kako bo v prihodnosti,... Ob teh in vprašanjih poslušalcev smo iskali odgovore pri karierni svetovalki ter zakonski in družinski terapevtki Nadi Zupančič.

VEČ ...|13. 2. 2025
Na kaj naj bomo pozori na informativnih dnevih?

Tradicionalno se bodo pred začetkom zimskih počitnic odprla vrata srednjih šol in fakultet za vse, ki se bodo prihodnje leto vpisovali na nove izobraževalne ustanove. Na kaj biti pozoren na informativnih dnevih, kateri poklici so ta trenutek najbolj iskani in kako bo v prihodnosti,... Ob teh in vprašanjih poslušalcev smo iskali odgovore pri karierni svetovalki ter zakonski in družinski terapevtki Nadi Zupančič.

Blaž Lesnik

informativni dneviizobraževanjepoklickarierakarierno svetovanjeodnosišolstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 2. 2025
Hojs: Policija je v času protestov delo opravila strokovno

Po dveh izrednih nadzorih se nad delom policije, ki je petega oktobra 2021 varovala vrh Evropske unije in Zahodnega Balkana, obenem pa so se razvneli protesti, pri čemer so policisti uporabili vodni top in solzivec, nadaljuje. Okrajno sodišče je izreklo prvo obsodilno sodbo štirim policistom, ki naj bi bili obsojeni na večmesečno pogojno zaporno kazen. Poklicali smo nekdanjega ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, ki je si je protest takrat ogledal v živo.

Hojs: Policija je v času protestov delo opravila strokovno

Po dveh izrednih nadzorih se nad delom policije, ki je petega oktobra 2021 varovala vrh Evropske unije in Zahodnega Balkana, obenem pa so se razvneli protesti, pri čemer so policisti uporabili vodni top in solzivec, nadaljuje. Okrajno sodišče je izreklo prvo obsodilno sodbo štirim policistom, ki naj bi bili obsojeni na večmesečno pogojno zaporno kazen. Poklicali smo nekdanjega ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, ki je si je protest takrat ogledal v živo.

infopolicijapogovorkomentar

Informativni prispevki

Hojs: Policija je v času protestov delo opravila strokovno

Po dveh izrednih nadzorih se nad delom policije, ki je petega oktobra 2021 varovala vrh Evropske unije in Zahodnega Balkana, obenem pa so se razvneli protesti, pri čemer so policisti uporabili vodni top in solzivec, nadaljuje. Okrajno sodišče je izreklo prvo obsodilno sodbo štirim policistom, ki naj bi bili obsojeni na večmesečno pogojno zaporno kazen. Poklicali smo nekdanjega ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, ki je si je protest takrat ogledal v živo.

VEČ ...|12. 2. 2025
Hojs: Policija je v času protestov delo opravila strokovno

Po dveh izrednih nadzorih se nad delom policije, ki je petega oktobra 2021 varovala vrh Evropske unije in Zahodnega Balkana, obenem pa so se razvneli protesti, pri čemer so policisti uporabili vodni top in solzivec, nadaljuje. Okrajno sodišče je izreklo prvo obsodilno sodbo štirim policistom, ki naj bi bili obsojeni na večmesečno pogojno zaporno kazen. Poklicali smo nekdanjega ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, ki je si je protest takrat ogledal v živo.

Radio Ognjišče

infopolicijapogovorkomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 2. 2025
Ob mednarodnem dnevu številke 112

11. februar je mednarodni dan številke 112, ki v Evropski uniji in še nekaterih ostalih državah omogoča hitro in učinkovito posredovanje reševalnih služb ob nesrečah, ogroženosti ali nujni pomoči. Datum ni naključen. Če iz njega odstranimo ločila, dobimo številko 112, ki je torej most med ljudmi v stiski in tistimi, ki jim lahko pomagajo. Poklicali smo vodjo regijskega centra za obveščanje v Ljubljani Tilna Cestnika.

Ob mednarodnem dnevu številke 112

11. februar je mednarodni dan številke 112, ki v Evropski uniji in še nekaterih ostalih državah omogoča hitro in učinkovito posredovanje reševalnih služb ob nesrečah, ogroženosti ali nujni pomoči. Datum ni naključen. Če iz njega odstranimo ločila, dobimo številko 112, ki je torej most med ljudmi v stiski in tistimi, ki jim lahko pomagajo. Poklicali smo vodjo regijskega centra za obveščanje v Ljubljani Tilna Cestnika.

infopogovordružba

Informativni prispevki

Ob mednarodnem dnevu številke 112

11. februar je mednarodni dan številke 112, ki v Evropski uniji in še nekaterih ostalih državah omogoča hitro in učinkovito posredovanje reševalnih služb ob nesrečah, ogroženosti ali nujni pomoči. Datum ni naključen. Če iz njega odstranimo ločila, dobimo številko 112, ki je torej most med ljudmi v stiski in tistimi, ki jim lahko pomagajo. Poklicali smo vodjo regijskega centra za obveščanje v Ljubljani Tilna Cestnika.

VEČ ...|11. 2. 2025
Ob mednarodnem dnevu številke 112

11. februar je mednarodni dan številke 112, ki v Evropski uniji in še nekaterih ostalih državah omogoča hitro in učinkovito posredovanje reševalnih služb ob nesrečah, ogroženosti ali nujni pomoči. Datum ni naključen. Če iz njega odstranimo ločila, dobimo številko 112, ki je torej most med ljudmi v stiski in tistimi, ki jim lahko pomagajo. Poklicali smo vodjo regijskega centra za obveščanje v Ljubljani Tilna Cestnika.

Helena Križnik

infopogovordružba

Duhovna misel

VEČ ...|10. 2. 2025
Skušnjava

Bogat človek je želel zaposliti voznika. Poklical je tri može, da bi se pogovoril z njimi. Pokazal je ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Skušnjava

Bogat človek je želel zaposliti voznika. Poklical je tri može, da bi se pogovoril z njimi. Pokazal je ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

duhovnost

Duhovna misel

Skušnjava

Bogat človek je želel zaposliti voznika. Poklical je tri može, da bi se pogovoril z njimi. Pokazal je ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

VEČ ...|10. 2. 2025
Skušnjava

Bogat človek je želel zaposliti voznika. Poklical je tri može, da bi se pogovoril z njimi. Pokazal je ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|8. 2. 2025
Pred 6. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru boste slišali duhovni nagovor celjskega škofa Maksimilijana Matjaža. Nadaljevali bomo z molitvijo prvih večernic 5. nedelje med letom in rožnim vencem, s katerim bomo molili po namenu papeža Frančiška za februar: za duhovniške in redovniške poklice. Sledila bo Radijska kateheza - naši očetje v veri. Fortunacijan Oglejski je živel v četrtem stoletju in je bil škof in avtor prvega latinskega komentarja evangelijev, ki ga je leta 2012 odkril avstrijski klasični filolog Lukas J. Dorfbauer. Pogledali bomo v njegovo razlago nedeljskega evangeljskega odlomka. Z nami bo brat Miran Špelič.

Pred 6. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru boste slišali duhovni nagovor celjskega škofa Maksimilijana Matjaža. Nadaljevali bomo z molitvijo prvih večernic 5. nedelje med letom in rožnim vencem, s katerim bomo molili po namenu papeža Frančiška za februar: za duhovniške in redovniške poklice. Sledila bo Radijska kateheza - naši očetje v veri. Fortunacijan Oglejski je živel v četrtem stoletju in je bil škof in avtor prvega latinskega komentarja evangelijev, ki ga je leta 2012 odkril avstrijski klasični filolog Lukas J. Dorfbauer. Pogledali bomo v njegovo razlago nedeljskega evangeljskega odlomka. Z nami bo brat Miran Špelič.

odnosidružinaduhovnost

Sobotni duhovni večer

Pred 6. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru boste slišali duhovni nagovor celjskega škofa Maksimilijana Matjaža. Nadaljevali bomo z molitvijo prvih večernic 5. nedelje med letom in rožnim vencem, s katerim bomo molili po namenu papeža Frančiška za februar: za duhovniške in redovniške poklice. Sledila bo Radijska kateheza - naši očetje v veri. Fortunacijan Oglejski je živel v četrtem stoletju in je bil škof in avtor prvega latinskega komentarja evangelijev, ki ga je leta 2012 odkril avstrijski klasični filolog Lukas J. Dorfbauer. Pogledali bomo v njegovo razlago nedeljskega evangeljskega odlomka. Z nami bo brat Miran Špelič.

VEČ ...|8. 2. 2025
Pred 6. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru boste slišali duhovni nagovor celjskega škofa Maksimilijana Matjaža. Nadaljevali bomo z molitvijo prvih večernic 5. nedelje med letom in rožnim vencem, s katerim bomo molili po namenu papeža Frančiška za februar: za duhovniške in redovniške poklice. Sledila bo Radijska kateheza - naši očetje v veri. Fortunacijan Oglejski je živel v četrtem stoletju in je bil škof in avtor prvega latinskega komentarja evangelijev, ki ga je leta 2012 odkril avstrijski klasični filolog Lukas J. Dorfbauer. Pogledali bomo v njegovo razlago nedeljskega evangeljskega odlomka. Z nami bo brat Miran Špelič.

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Informativne oddaje

VEČ ...|6. 2. 2025
Novice iz življenja Cerkve dne 6. 2.

  • Papežev molitveni namen za februar: Za poklice v duhovniško in redovniško življenje
  • Novomeški škof Andrej Saje se je srečal z mladimi v Šentrupertu.
  • Praznovanje 18 let Škofijske Karitas Celje.

Novice iz življenja Cerkve dne 6. 2.

  • Papežev molitveni namen za februar: Za poklice v duhovniško in redovniško življenje
  • Novomeški škof Andrej Saje se je srečal z mladimi v Šentrupertu.
  • Praznovanje 18 let Škofijske Karitas Celje.

infonovicecerkev

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 6. 2.
  • Papežev molitveni namen za februar: Za poklice v duhovniško in redovniško življenje
  • Novomeški škof Andrej Saje se je srečal z mladimi v Šentrupertu.
  • Praznovanje 18 let Škofijske Karitas Celje.
VEČ ...|6. 2. 2025
Novice iz življenja Cerkve dne 6. 2.
  • Papežev molitveni namen za februar: Za poklice v duhovniško in redovniško življenje
  • Novomeški škof Andrej Saje se je srečal z mladimi v Šentrupertu.
  • Praznovanje 18 let Škofijske Karitas Celje.

Radio Ognjišče

infonovicecerkev

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 2. 2025
V dogodke Evropske prestolnice kulture GO25 vpeti tudi frančiškani na Kostanjevici

Naziv Evropska prestolnica kulture poznamo od leta 1985. Zadnjih petindvajset let prestolnici izbere Svet EU na predlog Evropske komisije. Letos sta to obmejni mesti Nova Gorica in Gorica ter nemško mesto Chemnitz. Ime Evropska prestolnica kulture 2025 so prevzeli konec lanskega decembra, uradno odprtje pa je bilo 18. januarja v Chemnitzu, na slovenski kulturni praznik 8. februarja pa bo pri nas. V dogajanje so vpeti tudi frančiškani na Kostanjevici, zato smo poklicali p. Nika Žvoklja.

V dogodke Evropske prestolnice kulture GO25 vpeti tudi frančiškani na Kostanjevici

Naziv Evropska prestolnica kulture poznamo od leta 1985. Zadnjih petindvajset let prestolnici izbere Svet EU na predlog Evropske komisije. Letos sta to obmejni mesti Nova Gorica in Gorica ter nemško mesto Chemnitz. Ime Evropska prestolnica kulture 2025 so prevzeli konec lanskega decembra, uradno odprtje pa je bilo 18. januarja v Chemnitzu, na slovenski kulturni praznik 8. februarja pa bo pri nas. V dogajanje so vpeti tudi frančiškani na Kostanjevici, zato smo poklicali p. Nika Žvoklja.

info

Informativni prispevki

V dogodke Evropske prestolnice kulture GO25 vpeti tudi frančiškani na Kostanjevici

Naziv Evropska prestolnica kulture poznamo od leta 1985. Zadnjih petindvajset let prestolnici izbere Svet EU na predlog Evropske komisije. Letos sta to obmejni mesti Nova Gorica in Gorica ter nemško mesto Chemnitz. Ime Evropska prestolnica kulture 2025 so prevzeli konec lanskega decembra, uradno odprtje pa je bilo 18. januarja v Chemnitzu, na slovenski kulturni praznik 8. februarja pa bo pri nas. V dogajanje so vpeti tudi frančiškani na Kostanjevici, zato smo poklicali p. Nika Žvoklja.

VEČ ...|6. 2. 2025
V dogodke Evropske prestolnice kulture GO25 vpeti tudi frančiškani na Kostanjevici

Naziv Evropska prestolnica kulture poznamo od leta 1985. Zadnjih petindvajset let prestolnici izbere Svet EU na predlog Evropske komisije. Letos sta to obmejni mesti Nova Gorica in Gorica ter nemško mesto Chemnitz. Ime Evropska prestolnica kulture 2025 so prevzeli konec lanskega decembra, uradno odprtje pa je bilo 18. januarja v Chemnitzu, na slovenski kulturni praznik 8. februarja pa bo pri nas. V dogajanje so vpeti tudi frančiškani na Kostanjevici, zato smo poklicali p. Nika Žvoklja.

Radio Ognjišče

info

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 2. 2025
Videmski nadškof v Benečiji

Msgr. Riccardo Lamba, ki je po lanski veliki noči nastopil službo nadškofa v Vidmu, prej pa je bil pomožni škof v rimski škofiji, je držal obljubo, ki jo je dal v odmevnem božičnem intervjuju za kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, in je danes na obisku v Benečiji. Začel je v multimedijskem muzeju SMO v Špetru, nadaljeval z večernicami v cerkvi svetega Lenarta v Podutani, sledilo je srečanje s slovenskimi organizacijami, duhovniki, ki delujejo na tem področju in z župani, in sicer tudi o vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. V omenjenem intervjuju je nadškof povedal, da so mu zelo všeč melodije slovenskih pesmi in želi, da se bodo pri svetih mašah uporabljali domači jeziki. Ti naj se slišijo tudi pri velikih slovesnostih v katedrali v Vidmu. Ker skoraj ni več beneških duhovnikov, je nadškof mnenja, da se morajo tisti, ki študirajo za ta poklic, naučiti tudi slovensko, da bodo jezik lahko uporabljali v slovenskih župnijah. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Videmski nadškof v Benečiji

Msgr. Riccardo Lamba, ki je po lanski veliki noči nastopil službo nadškofa v Vidmu, prej pa je bil pomožni škof v rimski škofiji, je držal obljubo, ki jo je dal v odmevnem božičnem intervjuju za kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, in je danes na obisku v Benečiji. Začel je v multimedijskem muzeju SMO v Špetru, nadaljeval z večernicami v cerkvi svetega Lenarta v Podutani, sledilo je srečanje s slovenskimi organizacijami, duhovniki, ki delujejo na tem področju in z župani, in sicer tudi o vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. V omenjenem intervjuju je nadškof povedal, da so mu zelo všeč melodije slovenskih pesmi in želi, da se bodo pri svetih mašah uporabljali domači jeziki. Ti naj se slišijo tudi pri velikih slovesnostih v katedrali v Vidmu. Ker skoraj ni več beneških duhovnikov, je nadškof mnenja, da se morajo tisti, ki študirajo za ta poklic, naučiti tudi slovensko, da bodo jezik lahko uporabljali v slovenskih župnijah. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

družbarojakikulturacerkev

Slovencem po svetu in domovini

Videmski nadškof v Benečiji

Msgr. Riccardo Lamba, ki je po lanski veliki noči nastopil službo nadškofa v Vidmu, prej pa je bil pomožni škof v rimski škofiji, je držal obljubo, ki jo je dal v odmevnem božičnem intervjuju za kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, in je danes na obisku v Benečiji. Začel je v multimedijskem muzeju SMO v Špetru, nadaljeval z večernicami v cerkvi svetega Lenarta v Podutani, sledilo je srečanje s slovenskimi organizacijami, duhovniki, ki delujejo na tem področju in z župani, in sicer tudi o vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. V omenjenem intervjuju je nadškof povedal, da so mu zelo všeč melodije slovenskih pesmi in želi, da se bodo pri svetih mašah uporabljali domači jeziki. Ti naj se slišijo tudi pri velikih slovesnostih v katedrali v Vidmu. Ker skoraj ni več beneških duhovnikov, je nadškof mnenja, da se morajo tisti, ki študirajo za ta poklic, naučiti tudi slovensko, da bodo jezik lahko uporabljali v slovenskih župnijah. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

VEČ ...|5. 2. 2025
Videmski nadškof v Benečiji

Msgr. Riccardo Lamba, ki je po lanski veliki noči nastopil službo nadškofa v Vidmu, prej pa je bil pomožni škof v rimski škofiji, je držal obljubo, ki jo je dal v odmevnem božičnem intervjuju za kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, in je danes na obisku v Benečiji. Začel je v multimedijskem muzeju SMO v Špetru, nadaljeval z večernicami v cerkvi svetega Lenarta v Podutani, sledilo je srečanje s slovenskimi organizacijami, duhovniki, ki delujejo na tem področju in z župani, in sicer tudi o vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. V omenjenem intervjuju je nadškof povedal, da so mu zelo všeč melodije slovenskih pesmi in želi, da se bodo pri svetih mašah uporabljali domači jeziki. Ti naj se slišijo tudi pri velikih slovesnostih v katedrali v Vidmu. Ker skoraj ni več beneških duhovnikov, je nadškof mnenja, da se morajo tisti, ki študirajo za ta poklic, naučiti tudi slovensko, da bodo jezik lahko uporabljali v slovenskih župnijah. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkev

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|11. 2. 2025
Meta Potočnik: Vsi bi radi živeli dolgo in umrli zdravi, a zakaj že?

V človeka je položena želja po življenju, po možnosti dolgem življenju. In seveda želja po zdravju, za katerega radi rečemo, da je naše največje bogastvo. Za starozavezne pisce je to znamenje božjega blagoslova, bolezen pa prekletstvo. Radi bi živeli dolgo in tako rekoč umrli zdravi. Priznam, v svojem življenju še nisem bila resno bolna, zato ne morem reči, da razumem bolnike. Prisegam na zdravo prehrano, domačo kuhinjo in viham nos nad procesirano hrano.

Meta Potočnik: Vsi bi radi živeli dolgo in umrli zdravi, a zakaj že?

V človeka je položena želja po življenju, po možnosti dolgem življenju. In seveda želja po zdravju, za katerega radi rečemo, da je naše največje bogastvo. Za starozavezne pisce je to znamenje božjega blagoslova, bolezen pa prekletstvo. Radi bi živeli dolgo in tako rekoč umrli zdravi. Priznam, v svojem življenju še nisem bila resno bolna, zato ne morem reči, da razumem bolnike. Prisegam na zdravo prehrano, domačo kuhinjo in viham nos nad procesirano hrano.

Meta Potočnik

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|7. 2. 2025
Mirjana Furlan: Vremena bodo Kranjcem se zjasnila, mar res, dragi Prešeren?

Verza »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila, jim milše zvezde kakor zdaj sijale…« sta vzeta iz 2. soneta Prešernovega Sonetnega venca, velike pesnitve, ki jo je namenil Primičevi Juliji, da bi jo prepričal o svoji globoki ljubezni, to pa povezal še z ljubeznijo do slovenske domovine in skrbjo zaradi njenega takratnega duhovnega stanja. Zato nam bosta uvodna verza prišla prav tudi v tem komentarju, v katerem bomo malo pred kulturnim praznikom naredili rahel prepih po slovenski kulturi.

Komentar je pripravila Mirjana Furlan, profesorica slovenskega jezika in članica Društva katoliških pedagogov.

Mirjana Furlan: Vremena bodo Kranjcem se zjasnila, mar res, dragi Prešeren?

Verza »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila, jim milše zvezde kakor zdaj sijale…« sta vzeta iz 2. soneta Prešernovega Sonetnega venca, velike pesnitve, ki jo je namenil Primičevi Juliji, da bi jo prepričal o svoji globoki ljubezni, to pa povezal še z ljubeznijo do slovenske domovine in skrbjo zaradi njenega takratnega duhovnega stanja. Zato nam bosta uvodna verza prišla prav tudi v tem komentarju, v katerem bomo malo pred kulturnim praznikom naredili rahel prepih po slovenski kulturi.

Komentar je pripravila Mirjana Furlan, profesorica slovenskega jezika in članica Društva katoliških pedagogov.

Mirjana Furlan

komentarkulturapolitika

Pogovor o

VEČ ...|12. 2. 2025
Kakšen nepremičninski davek?

Vlada je pred tedni v javnost dala izhodišča za nepremičninski davek. Kritik ne manjka, zato smo v oddaji Pogovor o pogledali, kaj bi davek prinesel in kakšno davčno politiko potrebujemo, da bo res delovala spodbudno na trg nepremičnin. Gostili smo predsednika slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI Marka Novaka, direktorja Zbornice za poslovanje z nepremičninami Boštjana Udoviča in dr. Marjana Hočevarja s Fakultete za družbene vede.

Kakšen nepremičninski davek?

Vlada je pred tedni v javnost dala izhodišča za nepremičninski davek. Kritik ne manjka, zato smo v oddaji Pogovor o pogledali, kaj bi davek prinesel in kakšno davčno politiko potrebujemo, da bo res delovala spodbudno na trg nepremičnin. Gostili smo predsednika slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI Marka Novaka, direktorja Zbornice za poslovanje z nepremičninami Boštjana Udoviča in dr. Marjana Hočevarja s Fakultete za družbene vede.

Tanja Dominko

politikaživljenje

Moja zgodba

VEČ ...|9. 2. 2025
Pogovori z Vosovci - Edi Brajnik Štefan 2.del

V oddaji Moja zgodba smo nadaljevali z objavo pričevanja narodnega heroja Eda Branika Štefana, ki je bilo posneto maja 1979. S komentarji nam ga pomaga bolje razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. Začnemo ob 20.h.

Pogovori z Vosovci - Edi Brajnik Štefan 2.del

V oddaji Moja zgodba smo nadaljevali z objavo pričevanja narodnega heroja Eda Branika Štefana, ki je bilo posneto maja 1979. S komentarji nam ga pomaga bolje razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. Začnemo ob 20.h.

Jože Bartolj

spominpolitikavosovski likvidatorjipogovori z vosovciEdo Brajnik ŠtefanDamjan Hančičrevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v Ljubljani

Program zadnjega tedna

VEČ ...|13. 2. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. februar 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. februar 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 2. 2025
Dve razstavi v Ljubljani in 80 let Evalda Flisarja

Društvo distrofikov Slovenije ljubljanski mestni hiši predstavlja dela pod naslovom Razkošje spominov. V Galeriji S na Ljubljanskem gradu je v sklopu festivala ljubezni, umetnosti in vandranja Luv fest na ogled fotografska razstava Ljubljana - mesto v zelenem. Pisatelj, dramatik, esejist, urednik in prevajalec Evald Flisar danes slavi 80. rojstni dan.

Dve razstavi v Ljubljani in 80 let Evalda Flisarja

Društvo distrofikov Slovenije ljubljanski mestni hiši predstavlja dela pod naslovom Razkošje spominov. V Galeriji S na Ljubljanskem gradu je v sklopu festivala ljubezni, umetnosti in vandranja Luv fest na ogled fotografska razstava Ljubljana - mesto v zelenem. Pisatelj, dramatik, esejist, urednik in prevajalec Evald Flisar danes slavi 80. rojstni dan.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostEvald Flisar

Spominjamo se

VEČ ...|13. 2. 2025
Spominjamo se dne 13. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 13. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|13. 2. 2025
Inovativni tehnološki postopki pri ravnanju s cvetjem

Janez Seliškar iz podjetja Cvetje Eli, je ob obisku radia s seboj v dar prinesel šopek z zamrznjenim cvetom vrtnice. Povprašali smo ga po novih tehnoloških pristopih. 

Inovativni tehnološki postopki pri ravnanju s cvetjem

Janez Seliškar iz podjetja Cvetje Eli, je ob obisku radia s seboj v dar prinesel šopek z zamrznjenim cvetom vrtnice. Povprašali smo ga po novih tehnoloških pristopih. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvonarava

Svetovalnica

VEČ ...|13. 2. 2025
Na kaj naj bomo pozori na informativnih dnevih?

Tradicionalno se bodo pred začetkom zimskih počitnic odprla vrata srednjih šol in fakultet za vse, ki se bodo prihodnje leto vpisovali na nove izobraževalne ustanove. Na kaj biti pozoren na informativnih dnevih, kateri poklici so ta trenutek najbolj iskani in kako bo v prihodnosti,... Ob teh in vprašanjih poslušalcev smo iskali odgovore pri karierni svetovalki ter zakonski in družinski terapevtki Nadi Zupančič.

Na kaj naj bomo pozori na informativnih dnevih?

Tradicionalno se bodo pred začetkom zimskih počitnic odprla vrata srednjih šol in fakultet za vse, ki se bodo prihodnje leto vpisovali na nove izobraževalne ustanove. Na kaj biti pozoren na informativnih dnevih, kateri poklici so ta trenutek najbolj iskani in kako bo v prihodnosti,... Ob teh in vprašanjih poslušalcev smo iskali odgovore pri karierni svetovalki ter zakonski in družinski terapevtki Nadi Zupančič.

Blaž Lesnik

informativni dneviizobraževanjepoklickarierakarierno svetovanjeodnosišolstvo